Četrtek, 16. 5. 2024, 12.14
7 mesecev, 1 teden
Golob: Dovolj je, zdravniki bodo svojo energijo posvečali javnemu zdravstvu, ne pa zasebnikom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,54
Golob je vnovič zatrdil, da je zdravstvo največja prioriteta njegove vlade.
Premier Robert Golob je ob sredinem obisku v Murski Soboti povedal, da je v koalicijskem usklajevanju novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla jasno in dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Med drugim naj bi bilo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano, je navedel.
"Izhodišča zadevajo predvsem razmejitve med javnim in zasebnim. In ta zakon bo poskrbel za krepitev javnega zdravstva in za to, da bo mešanja in prepletanja med javnim in zasebnim v prihodnje bistveno manj," je povedal Robert Golob. Izhodišča so šla po njegovih besedah danes v koalicijsko usklajevanje in jih bodo v prihodnjih tednih javno razgrnili.
Kot je še povedal Golob, bo zakon uredil zdravstvo tako, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu svojo energijo in čas primarno posvečali delu v javnem zdravstvenem sistemu. "Na tem področju bodo nadure seveda dovoljene, medtem ko bo delo preko ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano," je dodal Golob.
Glavni cilj je krepitev javnega zdravstva
Tudi ministrica Prevolnik Ruplova se je dotaknila sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti. Cilj sprememb zakona, ki je že iz leta 1991, je okrepiti javno zdravstvo, je dejala.
"Izhodišč je kar nekaj, predvsem pa gre za ločitev javnega in zasebnega. Gre za določitev pogojev za pridobitev soglasja, za ureditev koncesij, o možnosti izmenjevanja kadra med javnimi zavodi in o omejitvah, ki jih imajo zaposleni v javnih zavodih za delo po drugih pogodbah izven javnega sektorja," je pojasnila ministrica. Ta korak je po njenem prepričanju potreben in dober za paciente, saj povečuje dostopnost in kakovost.
Beović: Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva potrebna previdnost
Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki jo je napovedal premier Robert Golob, je treba biti previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo, meni predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Za predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Moniko Ažman pa je razmejitev poštena.
Delo razkriva nekatera izhodišča
Z novelo tega zakona se glede opravljanja zdravstvene dejavnosti najprej načrtuje ureditev možnosti dopolnilne zaposlitve pri lastnem delodajalcu, so razkrili pri Delu. Delavcem, ki želijo delati več, se bo omogočilo, da to delo izvajajo pri lastnem delodajalcu, za kar ne bodo potrebovali posebnega dovoljenja oziroma pogodbe.
Za pridobitev dovoljenja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti se bo določil dodatni pogoj, in sicer bo delavec dovoljenje lahko dobil le, če pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, ki jih opravlja, niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program ZZZS.
Delavec soglasja za delo drugje ne bo mogel dobiti niti v primeru odklanjanja nadurnega dela v javnem zavodu, kjer je zaposlen.
Določene bodo izjeme, v katerih bo lahko direktor izdal soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja vseh naštetih pogojev, in sicer bo to mogoče pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zdravstvenem zavodu, dela pri organizaciji Rdečega križa in gorski reševalni službi, dela pri Slovenija transplantu.
Glede razmejitve javnega in zasebnega je v noveli zapisano še, da bo zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko z dovoljenjem direktorja opravljal zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, so še med drugim objavili pri Delu.
