Foto: Razmere se umirjajo, sanacije pa nadaljujejo

Silvester Šrimpf iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) nam je povedal, da je najhujša škoda glede poplavljenih objektov v občinah Rečica ob Savinji, kjer jih je voda poškodovala okoli 390, ter Mozirje in Šmartno ob Paki s približno 200 poplavljenimi objekti. V vseh občinah, ki jih je na tem področju prizadela poplava, pa je poškodovanih okoli 1300 objektov.

V Zgornji Savinjski dolini je bilo v dveh dneh in nočeh angažiranih 1400 gasilcev, 130 pripadnikov civilne zaščite in 120 vojakov.

V koroški regiji je zaradi poplav prizadetih okoli 700 objektov, od tega približno sto industrijskih. "Veliko poškodb imamo tudi na cestni infrastrukturi, porušenih pa je kar nekaj manjših mostov. Na terenu imamo med 600 do 800 ljudi, od gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in slovenske vojske do prostovoljcev, kot na primer študentov. Že od včeraj se ukvarjajo predvsem s sanacijo razmer. Danes je bil tudi izdan sklep za začetek ocenjevanja škode, zdaj pa je naloga občinskih komisij, da s postopki začnejo čim prej. Nimamo še konkretnih podatkov o škodi. Je pa zelo velika, še posebej v industrijsko prizadetih področjih, zlasti v Slovenj Gradcu in Dravogradu. Veliko škode je tudi v Črni na Koroškem in Mislinji, v Dravski dolini pa v Vuzenici ter v Mežiški dolini v Prevaljah," je povedal poveljnik civilne zaščite za Koroško Alan Matijevič.

V vzhodnoštajerski regiji danes pri čiščenju in črpanju vode iz objektov sodeluje okoli 200 gasilcev in 75 vojakov. Ocenjujejo, da je na tem območju okoli 300 objektov, iz katerih je treba prečrpavati vodo. Po besedah poveljnice civilne zaščite za vzhodnoštajersko regijo Ivanke Grilanc se stanje normalizira. Najhujše je bilo v okolici Dupleka in Maribora, to je v Melju, Malečniku, Zrkovcih in Dogošah.

Iz novogoriške izpostave URSZR so nam sporočili, da se na njihovem območju zadeve normalizirajo, intervencij pa skoraj ni več. Ljudje zdaj že sami čistijo za posledicami poplave, ki je zalila skupaj okoli 100 objektov. Najhuje je bilo v Posočju, v občini Kanal in naselju Deskle. Prizadetim je v zadnjih dveh dneh pomagalo okoli 250 pripadnikov civilne zaščite, gasilcev in drugih služb.

Mladi na pomoč Mariboru Pisarna Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 s pomočjo prostovoljcev v četrtek organizira pomoč pri sanaciji poplav v Mestni občini Maribor. Pri sanaciji posledic poplav in deljenju paketov prve pomoči bodo pomagali Civilni zaščiti za vzhodno Slovenijo in mariborskim gasilcem.

Prostovoljci se lahko prijavijo na naslov prostovoljstvo.epm2013@gmail.com. Organizatorji prosijo, da tisti, ki imajo možnost lastnega prevoza, uporabijo to možnost in prosta mesta ponudijo še drugim.

Veber za čimprejšnji ogled prizadetih območij in oceno škode Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je vladi predlagal, naj v najkrajšem času opravi ogled in oceno škode vseh prizadetih območij ter pripravi celovit program državne pomoči. Veber v poslanski pobudi tudi predlaga, da vlada razmisli o možnostih uvedbe davčnih, subvencijskih ali drugih materialnih pomoči prizadetim, ki bodo sami s svojimi prihranki odpravljali posledice naravnih nesreč ter vlagali sredstva v obnovo.

Janša in Erjavec obiskala prizadeta območja Področja, ki so jih prizadela neurja in poplave, je sicer v preteklih dneh že obiskalo več ministrov, danes pa tudi predsednik vlade Janez Janša. Že dopoldne se je na obisku na Koroškem mudil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je povedal, da bo vlada prvo finančno pomoč prizadetim območjem dala v četrtek, naslednja pomoč pa bo izhajala iz ocen občinskih komisij, na podlagi katerih bo izveden poseben vladni program sanacije.

Bogovič: Ocena o škodi, ki kroži v javnosti, bo presežena Ocene, ki so v teh dneh zaokrožile v javnosti glede škode po ponedeljkovih katastrofalnih poplavah, bodo presežene, je prepričan minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Izpostavil je, da bo Slovenija ob takšnem tempu naravnih nesreč težko sledila s pomočjo in da moramo razmišljati predvsem o preventivi.

Že danes bodo na ministrstvu pripravili hitro preliminarno poročilo o prvi oceni škode po poplavah, ki ga bodo v četrtek obravnavali na vladi. "S strani vlade bo treba čim prej zagotoviti sredstva, da se priskoči na pomoč občinam," je dejal minister in poudaril, da bo treba v prihodnje več sredstev nameniti vodarskemu področju. Tu je minister izpostavil predvsem čiščenje nanosov v vodotokih.

Katastrofalne poplave so po mnenju ministra čas za razmislek o temeljitem sanacijskem programu, ki bo odpravil zaostanke v izplačevanju pomoči in o dodatnih virih sredstev za to problematiko.

Minister je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da bo predlagal razmislek, da bi tudi s pomočjo evropskih kreditov naredili več na odpravi zaostankov pri izplačevanju pomoči in na preventivi. Predlagal bo tudi sanacijski program, s katerim bi naredili korak več, kot smo jih v preteklosti.

Morebitna pomoč EU odvisna od razsežnosti škode V Evropski komisiji trenutno še ne morejo podati konkretnega odgovora na vprašanje, ali oziroma kako lahko pomagajo Sloveniji pri soočanju s posledicami poplav, saj razsežnost škode še ni znana. So pa pojasnili, pod katerimi pogoji je članica EU upravičena do pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada.

Slovenija lahko pri soočanju s posledicami poplav zaprosi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. To je že storila po poplavah leta 2010 in iz tega sklada dobila 7,5 milijona evrov. Za pomoč lahko zaprosi v desetih tednih po nastanku prve škode, če je ta ocenjena na najmanj 0,6 odstotka njenega BND ali 209,4 milijona evrov.

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam uniji pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice, odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je 0,6 odstotka njenega BND 209,4 milijona evrov.

Tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler, je še spomnila, da je mogoče za pomoč iz sklada zaprositi v desetih tednih po nastanku prve škode, na podlagi zanesljivih ocen škode. Poleg tega pomoč iz sklada deluje tako, da se članici povrnejo stroški za že sprejete javne ukrepe.

Denar samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada sicer upošteva celotna škoda, a denar se lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti. Denar iz tega sklada tako lahko članica porabi le za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, ne pa za poplačilo škode na zasebnih objektih.

Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

Pomoč je lahko izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi Če Evropska komisija odobri vlogo članice za pomoč, jo morata potrditi tudi Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije. Pomoč je tako lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi.