Sreda,
25. 1. 2023,
13.10

Osveženo pred

1 leto, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,81

95

Natisni članek

Natisni članek

strategija države zunanja politika Tanja Fajon

Sreda, 25. 1. 2023, 13.10

1 leto, 10 mesecev

Fajonova odpravlja Logarjevo zunanjepolitično strategijo #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,81

95

Letni posvet slovenske diplomacije. Tanja Fajon | Nova zunanjepolitična strategija, ki so jo pripravili na zunanjem ministrstvu, se usmerja k ljudem. To sporoča tudi naslov strategije: Za državljane, za državo.  | Foto Bojan Puhek

Nova zunanjepolitična strategija, ki so jo pripravili na zunanjem ministrstvu, se usmerja k ljudem. To sporoča tudi naslov strategije: Za državljane, za državo. 

Foto: Bojan Puhek

Zunanja ministrica Tanja Fajon, ki po novem vodi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, spreminja leto dni staro zunanjepolitično strategijo nekdanjega ministra Janševe vlade Anžeta Logarja. Po novi strategiji se Slovenija vrača v leto 2015 in s tem v jedro Evropske unije. Med glavne poudarke nove strategije poleg omenjenega preobrata od višegrajske skupine držav k jedrni Evropi spada še feministična zunanja politika in zmanjševanje odvisnosti od Kitajske. 

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je slovenskim diplomatom na 26. posvetu na Brdu predstavila novo zunanjepolitično strategijo Slovenije. Osnutek strategije je pripravil Iztok Mirošič, posebni odposlanec ministrice za prihodnost Evrope. Strategija je zdaj v procesu usklajevanja, cilj pa je, da bi bila sprejeta še v prvi polovici leta.

Zunanjepolitična strategija, ki je bila sprejeta januarja 2022, v času Janševe vlade, ko je zunanje ministrstvo vodil Anže Logar, se tako poslavlja. Kot je novinarjem ob robu posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju pojasnil Mirošič, je osnova za zdajšnjo strategijo dokument iz leta 2015.

Zunanja ministrica Fajon je spomnila, da je bila že v koalicijski pogodbi dana zaveza, da se Slovenijo vrne v jedrni del EU "spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic, svoboščin. "To je tudi tisto, kar smo v prejšnji strategiji zasledili kot enega od odmikov," je poudarila. "Glede na to, da se svet naglo spreminja, da se Evropska unija spreminja, da imamo spremenjeno varnostno arhitekturo, nove geopolitične premike, razvoj Kitajske, vojno v Ukrajini ... vse to zahteva resen premislek," je utemeljila potrebo po menjavi zunanjepolitične strategije. "Trdno sem prepričana, da moramo imeti veliko več posluha tudi do globalnega dela sveta, do razumevanja različnih specifičnosti Latinske Amerike, pacifiških, karibskih držav, mogoče manj razvitega sveta in da bo naša politika uspešna samo, če bo vključujoča in odprta," je še dodala Fajonova.

"Strategija, ki jo je DZ sprejel leta 2015, poseben poudarek daje delovanju Slovenije v jedru Evropske unije. Predlanska strategija je poudarke usmerila drugam. S to strategijo Slovenijo vračamo v jedro EU. Mi jedro razumemo kot skupino držav, ki bi rada čim bolj razvila moč EU, delovanje pa temelji na spoštovanju vladavine prava," je o glavni spremembi strategije povedal Mirošič.

Mirošič: Upam, da bomo skozi procese odraščanja našli konstanto v zunanji politiki 

Na vprašanje, kakšno sporočilo pošilja Slovenija in kako škodljivo je za slovensko diplomacijo nihanje med jedrno Evropo in oddaljevanje od nje, Mirošič odgovarja, da je zagotovo bolje, če država drži kontinuiteto na temeljnih ciljih. "Jasno je, da različne politične opcije dajejo različne poudarke v svojih strategijah. Želja po razvoju ostaja in vedno je bil naš cilj biti čim bližje motorju – Franciji in Nemčiji," je poudaril veleposlanik.

"Kot že rečeno, je neka konstanta vedno dobra, kako jo doseči, pa je stvar politične razprave v Sloveniji. Naša država je še mlada in upajmo, da bomo skozi procese odraščanja dosegli, da bomo imeli v zunanji in evropski politiki konstanto, ki jo bomo vsi skupaj delili." 

"Strategija je vedno živ dokument, reflektira čas, v katerem se zunanja politika vodi in nekako pokriva obdobje naslednjih petih let," je povedal posebni odposlanec Iztok Mirošič. | Foto: STA , "Strategija je vedno živ dokument, reflektira čas, v katerem se zunanja politika vodi in nekako pokriva obdobje naslednjih petih let," je povedal posebni odposlanec Iztok Mirošič. Foto: STA ,

Nova strategija Slovenijo v skladu z deklaracijo iz leta 2015 vrača v jedro Evropske unije. Temeljni del tega jedra je spoštovanje vladavine prava na način, ki ga je Slovenija že sprejela v pristopnih pogajanjih in kot ga razumejo uveljavljene zahodne demokracije. Tukaj Mirošič izpostavi uspešno delovanje sodišč in tudi medijev ter s tem povezane medijske svobode.

Novo ime in feministična zunanja politika

Poleg omenjene spremembe v zunanjepolitični strategiji med temeljne novosti spada tudi ime zunanjega ministrstva. To se je po reorganizaciji vlade preimenovalo v ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve. "To pomeni, da mora strategija odražati dvotirno politiko in zato je strategija vsaj v osnutku razdeljena na evropsko politiko in na drugi strani na klasično zunanjo politiko, ki pokriva varnostni temelj – zvezo Nato, odnose z ZDA, bilateralne odnose s pomembnimi državami in pomembnimi regijami," je pojasnil Mirošič. 

V nadaljevanju strategija obravnava globalne izzive, s katerimi se bo ukvarjala zunanja politika, od klasičnih, kot so mir in varnost, človekove pravice, pravice žensk in otrok, demokracija, zelena agenda, kibernetska, prehranska in energetska varnost in nenazadnje tudi migracije.

Pomembna komponenta pa bo tudi feministična zunanja politika. "To je koncept, ki je uveljavljen v kar nekaj državah, pomeni pa, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Slovenija znotraj zunanje politike poseben pomen daje opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih vodenja zunanje politike," je povedal Mirošič.

Sredozemlje – novo igrišče velikih strateških interesov

Pomembna sprememba se nanaša tudi na poskuse zmanjševanja odvisnosti od Kitajske, tako v proizvodnem kot dobavnem smislu. Znova se povečuje pomen pristanišč v Sredozemlju in s tem Sredozemlja. "Sredozemlje postaja igrišče velikih strateških interesov zaradi vračanja dobavnih verig, pa tudi zaradi pomembnih problemov, kot so migracije in tudi energetski problemi. Tukaj bo morala Slovenija posebno pozornost posvetiti sredozemski zunanji politiki," je bil jasen Mirošič.

Pomemben del strategije so tudi Slovenci po svetu in odnosi z zamejskimi Slovenci. Zadnji del strategije pa se posveča razvoju diplomatskega aparata, spoštovanju diplomacije v službi države in ne v službi strank, korporacij, podjetij. Nova strategija nosi naslov Za državljane, za državo, je še razložil veleposlanik Mirošič.

Obetajo se tudi spremembe zakona o zunanjih zadevah

Ministrica Fajon pa je napovedala tudi spremembe zakona o zunanjih zadevah. Te sicer ne bodo radikalne, ampak bodo namenjene predvsem izboljšanju delovanja in modernizaciji diplomatske mreže in izboljšanju pogojev diplomatom za delovanje in zastopanje interesov naše države.

 

Ministrica je napovedala tudi odprtje novih veleposlaništev, predvsem v Afriki. Med prvimi naj bi bilo veleposlaništvo v Alžiriji, ki bo pomembno tudi v luči zagotavljanja dobav plina, načrtuje pa se tudi odprtje veleposlaništva v prestolnici Etiopije Adis Abebi, kjer je tudi sedež Afriške unije. Tam sicer zdaj že deluje Franc But, posebni odposlanec zunanjega ministrstva za kandidaturo Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov za obdobje 2024-2025.

 

Podpis koalicijske pogodbe. Robert Golob, Tanja Fajon, Luka Mesec.
Novice Fajonova: Podatki o migracijah niso tako alarmantni, da bi bilo treba uvajati dodatne ukrepe
Zunanja ministrica Tanja Fajon
Novice Fajonova: Črna gora lahko ob neimenovanju ustavnih sodnikov skrene z evropske poti
Zunanja ministrica Tanja Fajon
Novice To je Fajonova v Davosu povedala o Sloveniji