Evropski dan depresije

Če depresije ne zdravimo, je namreč večja verjetnost, da postane kronična oz. se njen potek zavleče, zato jo je kasneje tudi težje zdraviti. Depresija pa ne pomeni le žalost; to je to duševna motnja, ki pomembno moti funkcioniranje obolelega.

Najpogostejši način zdravljenja uporaba antidepresivov Obstaja več dejavnikov oz. vzrokov, da posameznik zboli za depresijo. Deloma je gensko pogojena, vzroke depresije pa je moč iskati tudi v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živčevja. Poleg tega so s to boleznijo izrazito povezane tudi določene druge bolezni, kot na primer Parkinsova in Alzheimerjeva bolezen ter možganska kap.

Pogoj za uspešno zdravljenje depresije je njeno ustrezno prepoznavanje in pravočasno ter ustrezno zdravljenje. Čeprav se depresija lahko ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnemu področju, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja, od zdravljenja z antidepresivi preko psihoterapije do psihokirurgije, ki povrnejo posameznika na prejšnjo ali celo na višjo raven delovanja kot pred boleznijo. Najpogostejši način zdravljenja je uporaba antidepresivov.

Ovirana sposobnost za vsakdanje aktivnosti in delo Sicer pa statistika kaže, da so depresivni bolniki povprečno v bolniškem staležu četrtino delovnih dni v letu. Kar dve tretjini bolnikov namreč poroča o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje aktivnosti in delo. Družbeni stroški, povezani z depresijo, so se v zadnjih desetih letih v EU podvojili in sedaj dosegajo 118 milijard evrov letno.

Pri tem je neposrednih zdravstvenih stroškov 10 odstotkov, vse ostalo pa predstavljajo posredni stroški zaradi smrti, odsotnosti z dela ali slabe storilnosti tistih bolnikov, ki kljub bolezni ostajajo na delovnem mestu.

Depresivna motnja lahko bolnika vodi v samomor, ki je glavni razlog smrti v mlajših starostnih skupinah. 90 odstotkov vseh samomorov je povezanih z duševnimi motnjami, med katerimi prednjačita depresija in zlorabljanje alkohola.