Eko, bio in zeleno … Kaj je ekološko?

Na policah živilskih trgovin izdelki, ki obljubljajo, da gre za ekološka živila, niso več zanimiva eksotika za "ljubitelje zelenega", ampak postajajo del vsakdanje ponudbe. A ker proizvajalci še kako dobro vedo, da smo potrošniki precej dojemljivi za vse, kar kaže na bolj zdravo, kakovostno, do človeka in narave prijazno pridelano, so temu prilagodili tudi videz embalaže, oznake in napise, ki to tudi obljubljajo. Žal pa je veliko teh še kako zavajajočih, zato poznavanje vsaj osnovnih ekooznak ne bo odveč. Številne oznake zavajajoče Na Zvezi potrošnikov Slovenije so lani v obsežni raziskavi ugotovili, da so v Sloveniji ekološka živila iz vseh prehranskih skupin dostopna v večini trgovin, za tista, ki pa so bila tudi pridelana v Sloveniji, pa je bilo treba obiskati ekološke tržnice. Pri veliko izdelkih so prišli do ugotovitve, da so njihove ekološke oznake tako z imenom kot videzom in načinom pakiranja zavajajoče. Prav tako pa so potrošnike zavedli uradni znaki, ki se uporabljajo za druge namene (na primer za višjo kakovost, geografsko poreklo ali oznake), saj je njihova podoba zelo podobna oznaki za ekološkost. Bio, eko, zeleno, organsko … Medtem ko se pri oznakah ekoloških živil enakovredno lahko uporabljata izraza bio in eko, pod pogojem, da živila izpolnjujejo zahteve veljavnih slovenskih in evropskih predpisov, se oznaka organsko, ki izhaja iz angleške besede organic, veliko bolj uporablja v anglosaških območjih. Slovenski prevod, organsko, pa pomensko ne ustreza za označevanje ekoloških živil. Oznak, ki nam ne sporočajo ničesar o ekološki pridelavi po predpisanih standardih, a jih je mogoče najti v slovenskih trgovinah, je še veliko (naravno, zeleno, ekološko, biološko, domače, neškropljeno, sonaravno …).

Priporočamo, da ste pozorni tudi na blagovne znamke (zveza potrošnikov navaja na primer Biotop, Natura, Natureta, Zdravo življenje, Kultura Narave, Eco+, Bio, Spar Vital …), ki z imenom nakazujejo na ekološko pridelavo in predelavo, a nimajo certifikata, zato ne zagotavljajo ekološkosti živila.

Kaj sploh je ekološko živilo? Ko govorimo o ekoloških živilih, je treba najprej opredeliti tudi pridelke, iz katerih so izdelki narejeni. Ekološki so vsi pridelki, ki so v kmetijstvu pridelani na ekološki način, ekološka pa so tudi tista predelana živila, ki vsebujejo ekološke sestavine in upoštevajo pravila ekološke predelave.

Ekološko kmetijstvo ima določena pravila pridelave, zanimalo pa nas je predvsem, kakšne pogoje mora izpolniti živilo, da lahko nosi oznako ekološki. Živilo mora biti: • predelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, • ne sme biti izpostavljeno ionizirajočemu sevanju (postopek se sicer uporablja za preprečevanje okužbe z mikroorganizmi), • vsebovati mora najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov, • največ pet odstotkov sestavin mora biti iz snovi, ki so navedene v pravilniku (dovoljena je uporaba okoli 45 aditivov, kar predstavlja približno deset odstotkov vseh dovoljenih pri konvencionalni predelavi) in • izdelek mora biti rezultat kontrolirane predelave.

Kako prepoznamo znak? V Sloveniji je treba ekološke kmetijske pridelke in predelana ekološka živila, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi, označevati z oznako ekološki. Poleg te oznake je dovoljeno uporabljati tudi okrajšavi bio in eko ter dodatne oznake, kot so biološko in biodinamično. Vsebovati morajo tudi šifro izdajatelja certifikata.

Poleg slovenske oznake mora izdelek od 1. julija 2010 vsebovati še evropski znak, ki označuje vsa ekološka živila, ki so bila pridelana ali predelana v EU. Tudi na izdelkih, ki prihajajo iz držav članic Unije, mora biti naveden izdajatelj certifikata EU. Na Zvezi potrošnikov so ugotovili, da prav oznake pri več tujih živilih ne vsebujejo navedb izdajateljev certifikata. Ta mora biti naveden tudi na izdelkih, ki so uvoženi iz držav, ki niso članice Unije.

Druge dovoljene oznake Poleg uradnih oznak so izdelki lahko označeni še z drugimi blagovnimi znamkami. Ena od njih je Biodar, ki je prva skupna znamka za označevanje živil iz nadzorovane ekološke pridelave po standardih Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in je v skladu z mednarodnimi standardi, usklajena z državnimi predpisi in zakonodajo EU. Po ugotovitvah zveze potrošnikov so pravila te znamke pri posameznih zahtevah celo strožja od slovenskih in evropskih, med njimi na primer ta, da mora kmetija ekološko kmetovati na celotnem obratu.

Druga med dodatnimi oznakami je mednarodna znamka Demeter, ki označuje živila, pridelana ali predelana v skladu z načeli biodinamičnega kmetijstva. Gre za posebno obdelavo zemlje in upoštevanje naravnih ciklov pri izbiri časa priprave zemlje, sejanja, pobiranja pridelkov …