Poslanci so sklenili, da opozicijski predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero ta ne bi več posegal v nekatere pravice upokojencev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Zaradi varčevalnega zakona je namreč približno 26.300 upokojencev dobilo nižje pokojnine, znižanje pa je v povprečju znašalo nekaj manj kot sto evrov.
Vlada predlaga, da so delavci v drugih republikah SFRJ izjema
Vlada pa je medtem na dopisni seji pripravila predlog sprememb varčevalnega zakona, ki zadevajo pokojnine, in ga po skrajšanem postopku poslala v sprejem državnemu zboru. Državljanska lista je zagotovila, da v primeru predložitve vladnega zakona ne bo podprla opozicijskega predloga novele zakona, o katerem so poslanci danes prvič razpravljali.
Vladni predlog sprememb v petem odstavku 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ dodaja novo izjemo. Čeprav nimajo podlage v vplačanih prispevkih, bi se po predlogu vsem upravičencem do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. marca 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ od 1. januarja prihodnje leto zagotovilo izplačilo pokojnin v višini, kot so jo imeli pred uvedbo varčevalnega zakona.
Razlog za dopolnitev izjem je v tem, da so bili za dele omenjenih pokojnin plačani prispevki v splošne republiške sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz česar izhaja, da je bila omenjena kategorija zavarovancev dejansko vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje in je tudi plačevala prispevke, vlada navaja v predlogu zakona. Obveznost pokritja razlike pa je bila po njihovih navedbah prevzeta s posameznimi socialnimi sporazumi, sklenjenimi s preostalimi državami nekdanje SFRJ.
Žveglič: Edina težava je znižanje pokojnin trem odstotkom upokojencev
Andreja Črnak Meglič (SD) je v imenu predlagateljev opozicijske novele varčevalnega zakona v DZ zatrdila, da so v opoziciji že med sprejemanjem varčevalnega zakona opozarjali na selektivnost 143. člena zakona, ki po njenem mnenju na diskriminatoren način posega v pridobljene in pričakovane pravice nekaterih upokojencev.
Pojasnila je, da je vlada v pravice upravičencev do posebnih pokojnin posegla nesorazmerno, saj pokojnin ni znižala vsem upravičencem do posebnih pokojnin, ampak le 26 tisoč osebam, pri čemer zakon ne narekuje nobenih kriterijev za izvedbo selekcije. "Gre za diskriminacijo in protiustaven poseg," je prepričana.
Roman Žveglič (SLS) je povedal, da je presenečen, ker je problematično le znižanje pokojnin trem odstotkom upokojencev, ki so bili upokojeni pod posebnimi pogoji, ne pa tudi poseg v socialne pravice, pravice ob rojstvu otrok in delavske pravice.
"Težava so le tiste pokojnine, o katerih lahko večina le sanja in so vse brez izjeme večje od 620 evrov. Da je to glavna težava, morate dopovedati delavcem, ki delajo vse življenje, pa lahko le sanjajo o takšni pokojnini," je izpostavil.
Žgajnar Tavševa: Je 623 evrov pokojnine res luksuz?
Marija Plevčak (DeSUS) je med drugim dejala, da je ZUJF povzročil nekatere krivice, zato bo vlada pripravila spremembo zakona. Pojasnila je, da se bodo v DeSUS o podpori opozicijskemu predlogu dokončno izrekli ob glasovanju.
Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da se sliši šokantno, ko kdo od upokojencev reče, da se mu je pokojnina znižala za kar 350 evrov, a da je slika popolnoma drugačna, ko izvemo še, da gre za pokojnino, ki je bila pridobljena na podlagi ugodnejših predpisov ter se je s 1.800 evrov znižala na 1.450 evrov. "Znižale so se le pokojnine, ki nimajo kritja v plačanih prispevkih," je končal.
Barbara Žgajnar Tavš (PS) se je vprašala, ali res vsi verjamejo, da je 623 evrov pokojnine luksuz, kot je bilo po njenih besedah slišati med predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ob tem je poudarila, da je prav, da poslanci ravnajo pošteno in da popravijo krivice, ki so bile storjene s sprejetjem ZUJF-a.
Virant: Če vlada pripravi svoj predlog, opozicijskega ne bomo podprli
Romana Tomc (SDS) je izpostavila, da je bilo načelo solidarnosti eno temeljnih načel pri sprejemanju varčevalnega zakona. Prepričana je, da je bilo znižanje pokojnin pravično in sorazmerno. Kot je dejala, letno država za pokojnine, ki so izplačane na podlagi prispevkov, nameni milijardo evrov, za pokojnine, ki izhajajo iz posebnih pravic, pa 440 milijonov evrov.
Varčevanje je bilo po njenem mnenju razdeljeno na obe kategoriji, pri čemer tisti, ki imajo več, tudi prispevajo več. Ob tem je dodala, da bi morali upokojence, ki so prispevke plačevali v drugih republikah SFRJ, obravnavati kot izjemo, kar naj bi vlada sprejela še danes.
Gregor Virant (DL) je izpostavil, da so bile s 134. členom zakona storjene določene napake in da se je vlada zavezala, da bo sprejela rešitev. Ker je pri tem zamujala, jih je, kot pravi Virant, vlada spravila v zagato, vendar naj bi danes le sprejela spremembo zakona in če bo tako, po Virantovi napovedi DL opozicijskega predloga, "ki je radikalen in izničuje vse varčevalne ukrepe", ne bo podprla.
1
