DZ: Cmok v finančnem grlu in DDV upor v koaliciji

Zakaj se je vlada odločila za obdavčitev finančne industrije? Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da je eden od razlogov zahteva sindikatov, s katerimi so se o tem dogovorili v obdobju pogajanj o varčevalnem zakonu. Tudi zaradi tega so sindikati obljubili, da ne bodo sprožili referendumske pobude. Banke bodo "darovale" 35 milijonov evrov Drugo ozadje vladnega predloga so razprave v EU. Ker za zdaj v uniji dogovora o davku na finančne transakcije ni, so se v vladi odločili za drugo obliko obdavčenja finančnega sektorja, je dejal minister. Gre za prometni davek za storitve bank in drugih finančnih institucij, ki niso obdavčene z DDV. Z davkom bo državni proračun na letni ravni "debelejši" za 35 milijonov evrov.

Stroški na koncu na plečih državljanov? Bojan Starman (DL) in Patricija Šulin (SDS) sta predlog podprla z besedami, da gre za storitve, ki do zdaj sploh niso bile obdavčene. Banke bodo sicer davek verjetno prevalile na občane, a gre za storitve, ki ne pomenijo prav visokega zneska, je dejal Starman. Podobno sta menila Jožef Horvat (NSi) in Marija Plevčak (DeSUS), ki se jima predlog prav tako zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, pri čemer pričakujeta nekatere popravke.

Ljudskim poslancem dvigovanje davkov ni všeč Poslancem SLS zviševanje davkov sicer ni všeč, ker pa je poslovno okolje v Slovenji že tako preveč obremenjeno, novi davek sprejemajo s cmokom v grlu, je dejal Janez Ribič. V nasprotnem primeru bi sicer ob resni konsolidaciji javnih financ morali še bolj ostro poseči v krčenje odhodkovne strani proračuna, je menil.

Komu se smilijo finančne institucije? Alojzij Potočnik (PS) je predlog zakona označil kot še enega od primerov sprejemanja zakonodaje, ki ni usklajena s strokovno javnostjo. Opozicijski poslanec je vladi očital, da je za uvedbo tega davka izbrala najmanj primeren trenutek, saj bo dodatno prizadel banke, borzno-posredniške hiše in družbe za upravljanje skladov, ki jim je od začetka krize promet močno upadel.

Dražje položnice in posojila? Da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je poudaril tudi Matevž Frangež (SD). Novi davek bo povečal potrebo po administriranju in zvišal stroške računovodenja, s tem pa pripeljal do podražitve finančnih storitev. Posledično se bo zmanjšala aktivnost bank, je napovedal. "Na koncu bomo priča dražjim položnicam, podražitvi kreditiranja in odvrnitvi ljudi od dolgoročnih varčevanj. Vse skupaj se bo pokazalo v povečani sivi ekonomiji," je še dejal poslanec opozicijskih Socialnih demokratov.

Kaj ima socialni namen? Razpravo o dvigu DDV za nekatere storitve je začel finančni minister Janez Šušteršič. "V sistemu DDV je zelo veliko storitev in blaga obdavčenih z nižjo davčno stopnjo, ne s splošno stopnjo 20 odstotkov, zato smo naredili nabor in se vprašali, kaj od tega je mogoče upravičiti in česa morda ni mogoče upravičiti." Z nižjo stopnjo 8,5 odstotka bi morale biti obdavčene le nujne življenjske potrebščine oziroma tisto, kar ima "nek socialni namen", meni Šušteršič.

Šušteršič bo za štiri hišne ljubljenčke plačeval več Tako je minister dejal, da med nujne življenjske potrebščine ni mogoče šteti hrane za hišne živali, čeprav ima sam doma štiri hišne ljubljenčke, in časopisov in revij, čeprav mediji opravljajo pomembno vlogo v družbi.

V isti skupini so še storitve, ki so bile pred časom uvrščene v nižjo davčno stopnjo, a ni bilo pričakovanih učinkov na zmanjšanje sive ekonomije. Gre za storitve čiščenja oken in uporabe športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene, kot so storitve ravnanja z odpadki. "Gre za nekaj, kar je pač uravnotežen prispevek skoraj vsakega k reševanju gospodarske krize," je sklenil Šušteršič.

SLS skrbi za informiranost državljanov V SLS nasprotujejo dvigu davka na tisk, ki je zaradi upadanja naklad v zelo težkem položaju. "Ne glede na to, kaj si mislimo o objektivnosti kateregakoli časopisa, pa vendarle živimo v demokratični državi, kjer velja svoboda izražanja. Država mora spodbujati čim bolj obsežno informiranje državljanov, ne pa ga še dodatno omejevati," je dejal Mihael Prevc. V SLS imajo pomisleke tudi o dvigovanju davka za komunalne storitve, ki bi prizadel vse državljane.

DeSUS se nagiba h glasovanju proti Tudi za DeSUS dvig DDV na tisk ni sprejemljiv, zadržke pa imajo tudi glede višje obdavčitve uporabe športnih objektov in storitev javne higiene, je dejala Marija Plevčak. "Res je, da dvig DDV hipoma prinese več denarja v proračunsko blagajno, vendar je treba vedeti, da lahko to vpliva na manjšo porabo, na večji črni trg in izmikanje plačilu DDV, zaradi česar bi bilo priliva manj."

V stranki upokojencev se nagibajo h glasovanju proti predlogu, a bodo "pozorno spremljali razpravo in argumente" in na podlagi tega oblikovali dokončno stališče.

NSi je izjemno zadržana V poslanski skupini NSi so "izjemno zadržani" do dviga DDV, izvršilni odbor Nove Slovenije pa je sprejel sklep, da tega zakona ne bodo podpri, je dejal Jožef Horvat. Kljub pomislekom pa verjamejo, da bodo med parlamentarno razpravo "našli optimalno rešitev", zato menijo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

Šušteršič bo preveril učinke pavšalne obdavčitve Pred razpravo o dvigu DDV je minister Šušteršič v uvodu v razpravo o noveli zakona o dohodnini obljubil, da bo vlada čez pol leta proučila učinke uvedbe pavšalne obdavčitve malih podjetnikov.

Z dohodninsko novelo do 23,5 milijona evrov S podatki o tem, koliko podjetnikov se bo odločilo za pavšalno obdavčitev, bo vlada predlagala morebitne spremembe zakona o dohodnini, je napovedal Šušteršič, ki ga veseli načelna podpora velike večine poslancev, tudi iz opozicije. Vlada sicer pričakuje, da ji bo dohodninska novela prinesla dodatnih 23,5 milijona evrov na leto.

Formula: 50.000 evrov in 70 odstotkov normiranih odhodkov Na začetku prve obravnave zakona, o katerem bodo poslanci odločali jutri, je Šušteršič naštel temeljne rešitve zakona. Kot najpomembnejšo rešitev je omenil pavšalno obdavčitev za male podjetnike, ki imajo letno do 50.000 evrov prihodkov. Vstop v sistem pavšalne obdavčitve bo prostovoljen, podjetniki pa si bodo lahko davčno osnovo znižali za 70 odstotkov, kolikor znašajo tako imenovani normirani odhodki. Davčna obveznost je dokončna in znaša 20 odstotkov, tako da obdavčitev ni več vezana na dohodninsko lestvico, je dejal Šušteršič.

Pavšalna obdavčitev – brez administriranja in računovodstva S takšno rešitvijo se bodo podjetniki "znebili" zdajšnjega administriranja in ne bodo imeli stroškov z računovodskimi storitvami, kar naj bi spodbujalo "malo in začetno podjetništvo", je dejal Šušteršič.

Najemnine obdavčene s 25 odstotki Novela dohodninskega zakona uvaja še cedularno (dokončno) obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Obdavčitev je 25-odstotna, normirani odhodki znašajo deset odstotkov, alternativno pa bo mogoče uveljavljati dejanske stroške, s čimer naj bi spodbudili zbiranje računov in zmanjševali sivo ekonomijo. Študenti in čezmejni migranti ne bodo veseli Šušteršič je še dejal, da z novelo odpravljajo nekatere "nesistemske rešitve, ki jih je težko zagovarjati". Tako vlada predlaga prepolovitev olajšave za študentsko delo in ukinja olajšavo za čezmejne migrante. Minister je argumentiral, da so se tako odločili tudi zato, ker so zaradi gospodarske krize znižali nekatere socialne prejemke in ker tako uvajajo preprostejšo in bolj nevtralno davčno ureditev.

Patricija Šulin iz Slovenske demokratske stranke je poudarila pozitiven učinek na proračun v naslednjih dveh letih, zato bodo v največji vladni stranki zakon v prvi obravnavi podprli.

Morda pa ni atraktivna? V Pozitivni Sloveniji se sprašujejo, ali bo pavšalna obdavčitev za male podjetnike "atraktivna", zato se zavzemajo za dvig praga prek 50.000 evrov, je dejal Alojzij Potočnik. Nekaj vprašanj je odprtih tudi pri obdavčitvi najemnin, študentov in migrantov.

"Vendar v Pozitivni Sloveniji menimo, da je predlog zakona ob nekaterih pridržkih, nujnih premislekih in dopolnitvah, ki so bile danes tukaj že izrečene, primeren za nadaljnjo obravnavo," je dejal poslanec največje opozicijske stranke.

Vlada z dohodninsko novelo koraka nazaj "Posamezne rešitve zakona niso dovolj domišljene in lahko predstavljajo korak nazaj," je v imenu SD dejal Matevž Frangež. Med njimi je omenil ukinitev olajšave za čezmejne migrante, ki bo prizadela predvsem tiste, ki delajo v Avstriji, in jih dvojno obdavčila. "Bojimo se, da bo rezultat takšen, da bodo formalno svoje stalno prebivališče prilagodili kraju njihovega dela, s čimer bomo priča odlivu davčnih rezidentov in na ta način zmanjšali davčne prihodke tudi iz naslova drugih vrst obdavčitve."

Darilo za bogate najemodajalce? V SD nasprotujejo tudi predlagani obdavčitvi najemnin, ker bodo tako pravzaprav razbremenili najbogatejše najemodajalce, ki oddajajo več stanovanj. Menijo, da bi morali tiste z več najemniškimi stanovanji obdavčiti progresivno. "Socialni demokrati menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo," je sklenil Frangež.

Malo nadgradimo, pa bo Državljanska lista bo spremembo zakona o dohodnini podprla, je dejal Bojan Starman v imenu Državljanske liste. Zakon bistveno izboljšuje zdaj veljavno ureditev. V DL ocenjujejo, da gre za pozitivno spremembo, ki jo bo "treba še nekoliko nadgraditi in bo pomenila korak k izboljšanju pogojev gospodarjenja pri nas", je dejal Starman.

Hitro čez prag V SLS bi prag prihodkov za vstop v sistem pavšalne obdavčitve dvignili prek 50.000 evrov. V hipu, ko podjetnik malo bolj razširi svojo dejavnost, morda zaposli dodatnega človeka, poveča obseg prihodkov, razmeroma hitro preseže prag za tovrstno obdavčitev," je dejal Janez Ribič. Za zdaj so se zadovoljili z zagotovilom finančnega ministra, da bo učinke zakona proučil v pol leta.

Dvanajst tisoč prizadetih migrantov Najbolj v SLS nasprotujejo ukinitvi olajšave za čezmejne delovne migrante. "V SLS pričakujemo, da bomo to težavo rešili nekoliko bolj sistemsko in v sodelovanju s tistimi, ki jih to zadeva. Po nekaterih ocenah dela v sosednjih državah okoli 12.000 ljudi, čeprav živijo v Sloveniji. Večina od njih s tem rešuje svoj socialni problem in s tem tudi zaposlitveno sliko naše države."

Predvideni finančni učinek dva milijona evrov se lahko hitro obrne v nasprotno smer zaradi znižanja potrošnje, višjih socialnih transferjev in tudi izseljevanja iz države, opozarjajo v SLS.

Pavšal ugoden za majhno število podjetnikov Poslanska skupina DeSUS predlog zakona ocenjuje kot primernega za nadaljnjo obravnavo, je dejala Marija Plevčak. Vseeno pa se jim porajajo določeni pomisleki, saj se bojijo, da bi koristil le tistim podjetnikom, ki imajo minimalne stroške poslovanja, čeprav je kriza prizadela predvsem tiste z višjimi stroški, kot so obrtniki.

"Zato se lahko zgodi, da se ti podjetniki oziroma takšna podjetja za ponujeno pavšalno obdavčitev ne bodo odločali in tako zanje administrativna razbremenitev ne bo prišla v poštev."

NSi pritrjuje in predlaga V Novi Sloveniji podpirajo vse zakonske rešitve, ki pripomorejo k spodbujanju gospodarske aktivnosti in uravnoteženju javnih financ, je dejal Jožef Horvat. Nekatere rešitve bo zagotovo treba še proučiti in jih v nadaljevanju postopka še spremeniti ali dopolniti, menijo v NSi, ki predlaga ponovno proučitev rešitve glede obdavčitve dnevnih migrantov.

Vizjaka osrečili pozitivni odzivi na zakon o delovnih razmerjih Pred razpravo o dohodninski noveli je potekala obširna razpravo o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Razprava je dobra popotnica za pogajanja s socialnimi partnerji, je dejal minister za delo Andrej Vizjak ob koncu razprave. "Vesel sem, da je bil zakon o delovnih razmerjih deležen pozitivnih odzivov vseh poslanskih skupin." Minister je poudaril, da bo tako odprt prostor za usklajevanje v nadaljnjem parlamentarnem postopku.

Tri četrtine zakona o delovnih razmerjih pod streho Na začetku razprave je Vizjak dejal, da so s socialnimi partnerji uskladili tri četrtine členov. Predlogu sicer ne nasprotujejo v nobeni poslanski skupini, pozivajo pa k nadaljevanju pogajanj o še odprtih določbah zakona.

Novi zakon o delovnih razmerjih je bolj pomemben od obeh zakonov, ki sestavljata reformo trga dela, je povedal Vizjak. O obeh se tako koalicija kot socialni partnerji še intenzivno usklajujejo in minister je prepričan, da bo mogoče za drugo branje v DZ pripraviti dopolnila, ki bodo sprejemljiva za vse.

Varne zaposlitve in divja fleksibilnost Poleg večje fleksibilnosti na trgu dela in opogumljanja delodajalcev k zaposlovanju je Vizjak kot ključen cilj novega zakona o delovnih razmerjih izpostavil tudi zmanjšanje segmentacije na trgu dela. To pomeni, da imamo na eni strani veliko zaposlenih za nedoločen čas v stabilnih podjetjih z razmeroma varnimi zaposlitvami, na drugi strani pa "armado mladih brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve, za katere velja ena divja fleksibilnost". Pri tem pa zaposlitev za določen čas še ni najhujša oblika, je dejal.

Za določen čas bo zaposlenih le del delavcev Da bi tudi mladim omogočili stabilno življenje, vlada predlaga omejitev sklepanja pogodb za določen čas ter poenostavitev postopkov prenehanja delovnega razmerja, s čimer naj bi delodajalce spodbudili k zaposlovanju za nedoločen čas. S tem namenom je predvidena uvedba tako imenovanih kvot zaposlovanja za določen čas, pri katerih pa vlada po Vizjakovih besedah ne vztraja, soglašala bi tudi s kakšno drugo podobno rešitvijo.

Večja regulacija agencijskega dela in boj proti slamnatim podjetjem Predlog zakona o delovnih razmerjih med drugim zagotavlja tudi večjo zaščito delavcev, ki so zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela. V času trajanja delovnega razmerja se poleg tega lahko delavcem naloži tudi opravljanje drugega dela, medtem ko se disciplinski postopki poenostavljajo. Vlada se želi z novim zakonom zoperstaviti tudi zlorabam pri zaposlovanju delavcev v t. i. slamnatih podjetjih.

Pozitivna Slovenija pozitivna V Pozitivni Sloveniji predlogu v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali. Kot je dejal Stanko Stepišnik, mora zakonska ureditev tega področja slediti tržnim potrebam po delovni sili in konkurenčnem okolju in danes so potrebe trga po delovni sili popolnoma drugačne, kot so bile pred 10 ali 20 leti.

Dnevnega kršenja pravic delavcev ne bo več Alenka Jeraj (SDS) je predlog zakona pozdravila z besedami, da bo ustvaril okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. "Okolje, v katerem bodo delavci zaščiteni in ne izkoriščani, kjer bodo podjetja administrativno in stroškovno manj obremenjena, inšpekcijske službe pa delovale," je dejala. Nov zakon je potreben tudi zato, ker smo v zadnjih letih dnevno spremljali kršenje pravic delavcev s strani delodajalcev, ki jih je zanimal predvsem zaslužek ne pa tudi posameznik, ki mu je s svojim delom ta zaslužek prinašal, je dodala.

Kje je ambicioznost? Poslancem SD se zdi predlog premalo ambiciozen. Kot je dejal Matevž Frangež, obstaja bojazen, da bodo delodajalci še bolj izrabljali obstoječe oblike negotovih zaposlitev, to je pogodbeno delo in študentsko delo. Odprto je tudi še vprašanje skrajševanja odpovednih rokov in zniževanja odpravnin. Manjkajo sistemske rešitve npr. uvedba odpravninskega sklada, v katerega bi vplačevali delodajalci in država. V SD predlogu zakona ne bodo nasprotovali, saj nekateri predlogi predstavljajo napredek, žal pa o reformi ne moremo govoriti, prej gre za popravke, je dejal Frangež.

Kje so velike reforme? Tudi Rihard Braniselj (DL) je dejal, da je zakon premalo ambiciozen, da bi lahko rekli, da gre za kašne velike reforme. Pravna ureditev bi morala biti taka, da bi čim manj ovirala učinkovito delovanje podjetij. V Državljanski listi nasprotujejo uvajanju kvot, po katerih bi bilo lahko med vsemi pogodbami o zaposlitvi tistih za določen čas zgolj 15 odstotkov. Uvedba kvot je za DL povsem nesprejemljiva, gre za neprimerno in nedopustno administrativno obremenitev delodajalca, in to povsem brez potrebe, je opozoril.

Kje je učinkovit nadzor? V SLS po besedah Jakoba Presečnika od nove delovne zakonodaje pričakujejo, da bo pripomogla k boljši konkurenčnosti gospodarstva in posledično h gospodarski rasti. Ob tem pa mora delovna zakonodaja ustrezno ščititi delavce, še posebej ranljive skupine, kot so mladi, starejši in družine. Še posebej pa v SLS poudarjajo, da je treba zagotoviti učinkovit nadzor in sodno varstvo, zato predlagajo izboljšanje določb glede delovanja inšpekcij in delovnih sodišč.

Kje so pravice starejših delavcev? V DeSUS podpirajo predlagane rešitve, ene bolj, druge manj, je povedala Jana Jenko. "Zavedamo se, da je trg dela v težavah, da pa je treba zaščititi delavca kot šibkejšo stranko v razmerju," je dejala. Želijo si še strožjega zaposlovanja za določen čas in več inšpekcijskega nazora. Ob tem je ugotovila, da bodo starejši delavci po novem na slabšem kot v veljavni ureditvi.

Iva Dimic (NSi) je menila, da predlog zakona pomeni dobro podlago za posodobitev in debirokratizacijo področja trga dela.