Državni zbor o ukrepih zoper krizo

Medtem ko je to po oceni opozicijskih poslancev, ki so tudi vložili zahtevo za sklic izredne seje, prepočasno in nezadostno, pa poslanci koalicije v razpravi doslej sprejete ukrepe ocenjujejo za primerne.

Žerjav nad predlaganim razočaran Radovan Žerjav (SLS) je v razpravi vladi očital, da ni nemudoma ukrepala temveč se je ukvarjala z vsem drugim, "predvsem s kadrovskimi vprašanji". Paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize je sprejela šele potem, ko so opozicijski poslanci predlagali sklic izredne seje. Kot je dejal, so v SLS nad predlaganimi ukrepi razočarani. Razmišljanje, da je treba pomagati samo velikim in dobrim podjetjem, je po Žerjavovih besedah napačno.

"Napovedani ukrepi ne bodo učinkovali" Danes sprejeti noveli zakona o davčnem postopku ter dohodnini predstavljata po besedah Janeza Janše (SDS) zaenkrat zgolj 20 odstotkov tega, kar je v začetku novembra predlagala že prejšnja vlada. Zdajšnja vlada sicer napoveduje še nekatere druge ukrepe, a Janša je opozoril, da ne bodo učinkovali za iztekajoče se leto 2008 in je bila današnja seja za njihov sprejem zadnja priložnost.

Znižanje davkov je najučinkovitejši in najbolj trajen ukrep aktivne politike zaposlovanja, je predlagal Janša ter vlado pozval, naj še enkrat razmisli o tem, ali se ne bi že v začetku leta 2009 odločila za postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za dodatni dve odstotni točki.

Vlada je oblikovala ukrepe za omejevanje brezposelnosti Seja bo po časovnem razporedu trajala še približno dve uri, ob koncu pa bo DZ po pričakovanjih sprejel sklep, ki so ga dopoldne na seji matičnega odbora DZ za finance in monetarno politiko preoblikovali na predlog poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS. Vlada je po tem predlogu oblikovala konsistenten sveženj ukrepov, s katerimi bo Slovenija omejevala naraščanje števila brezposelnih oseb, zagotavljala ustrezno likvidnost podjetij ter ohranjala konkurenčnost na mednarodnih trgih.

"Najbolj pomembno je zavarovanje delovnih mest" Vlada se ni odločila za zvišanje olajšav v investicije in razvoj oz. jih je diferencirala, ker bi v nasprotnem primeru potrebovala dodatnih 150 milijonov evrov, je Pahor spomnil na umik predloga znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz parlamentarne procedure.

Doslej sprejeti ukrepi vlade v boju zoper krizo so vredni nekaj več kot 800 milijonov evrov, je povedal premier. Od tega je za upočasnitev padanja gospodarske rasti namenjenih 70 milijonov evrov, za izboljšanje likvidnosti podjetij in zagotovitev delovnih mest 668 milijonov evrov ter za povečanje izdatkov v raziskave in razvoj ter izobraževanje 68 milijonov evrov. Najbolj pomembno je zavarovanje delovnih mest, je dejal.

Vlada bo nadaljevala z novimi ukrepi To ni zadnji paket ukrepov, ki jih bo predlagala vlada, je napovedal Pahor ter obljubil, da bodo pri tem upoštevali tudi nekatere predloge opozicije, ki se mu zdijo sprejemljivi. Pahor je opozoril, da so štiri od naših najpomembnejših partneric v recesiji; ta se bo zato preselila tudi v Slovenijo. Naša država je med redkimi, ki še vedno beleži pozitivno rast, naše gospodarstvo pa je zaenkrat še v dovolj dobri kondiciji, da s potrebnimi spodbudami in brez odvečnega strahu vstopi v to zahtevno leto, je ocenil.

Vlada je pri izbiri ukrepov upoštevala predvsem takšne, ki imajo največje učinke na gospodarsko rast in zaposlenost, je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Najbolj primerno bi bilo linearno znižanje prispevne stopnje za delodajalce, česar pa večina socialnih partnerjev ni podprla.

Vlada bo morala omejevati svojo porabo finančnih sredstev Vlada je namesto tega ponudila subvencioniranje podjetij pri skrajševanju polnega delovnega časa. Tudi davčne olajšave bi bile sicer po njegovih besedah zanimiv dodaten ukrep, a bi bil njihov učinek bistveno manjši kot pa ukrepi, ki so vezani na zniževanje stroškov podjetij, je dejal Gaspari.

Gaspari je še izpostavil, da je vlada pri ukrepanju zoper krizo omejena z nezmožnostjo pridobivanja finančnih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Če zadolžitve na mednarodnih trgih ni, ni pomembno, ali ima država ambicije in kakovostno pripravljene predloge, temveč se bo soočila s tem, da bo morala omejevati svojo porabo zaradi nezmožnosti pridobitve dodatnih finančnih sredstev, je dejal.

Ministrstva bodo izvajala nove ukrepe Vlada si prizadeva upočasniti trend zmanjševanja števila delovnih mest in ohraniti čim več zdravih delovnih mest, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Zato bo v prihodnjih dneh vložila v DZ predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, za izvrševanje katerega ima pripravljenih 230 milijonov evrov. Za tovrstne subvencije, ki jih bo mogoče koristiti že v januarju, obstaja med podjetji veliko zanimanje, je povedal.

Vrsto ukrepov so pripravili tudi na ministrstvih za gospodarstvo ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je med drugim napovedal, da bodo podjetjem olajšali dostop do kreditov, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa je obljubil podvojitev sredstev na svojem področju na 100 milijonov evrov.

Spremembe pri določitvi višine akontacije davka Prenovljeni zakon o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko se z novelo zakona o dohodnini davčno razbremenjuje samostojne podjetnike, kmete in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V obeh primerih si lahko zavezanci po besedah ministra za finance Franca Križaniča nadejajo po 50 milijonov evrov koristi.

Pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb se bo za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto - to je 21 odstotkov - in ne letošnja, ko znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini.

Investicijska olajšava se zvišuje na 30 odstotkov investiranega zneska Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine.

Medtem ko veljavni zakon o dohodnini omogoča zavezancem, ki opravljajo dejavnost, da 20 odstotkov investiranega zneska uveljavijo kot investicijsko olajšavo, pri čemer ta ne sme znašati več kot po 10.000 evrov dve zaporedni leti, pa se z novelo zakona investicijska olajšava zvišuje na 30 odstotkov investiranega zneska. Hkrati se ukinja omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi do višine davčne osnove v petih letih po letu vlaganja.

Dopolnilo poslanske skupine SDS ni bilo sprejeto Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Smiselno enake rešitve se uvajajo tudi za vlaganja v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Poslanski skupini SDS pa ni uspelo z dopolnilom, po katerem bi se za zavezance po zakonu o dohodnini zvišala splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj. Ta zdaj znaša 20 odstotkov, v SDS pa so predlagali njeno podvojitev na 40 odstotkov.