Drugi krog pogajanj v javnem sektorju v torek

Pogajanja bodo nadaljevali v torek, do takrat naj bi se do vladne ponudbe opredelili tudi reprezentativni sindikati. Napoved o splošni opozorilni stavki 30. januarja tako ostaja.

Hvalica: Vlada je pristala na uskladitev v višini 3,4 odstotka Stavkovni odbor se je bil pripravljen pogajati le o drugi stavkovni zahtevi, od zahteve za izpolnitev dogovora o uskladitvi izhodiščnih plač s 1. januarjem 2008 za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo (3,5 odstotka) pa ne odstopa. Kot je pojasnil vodja stavkovnega odbora Doro Hvalica, je vlada pristala na uskladitev v višini 3,4 odstotka. Glede druge stavkovne zahteve pa je predlagala "zanimive" rešitve, do katerih se bodo v sindikatih opredelili do torka.

Virant: Še vedno sem optimist

Glavni vladni pogajalec z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, minister za javno upravo Gregor Virant, je po pogajanjih povedal, da še vedno ostaja optimist, da stavke ne bo. Vlada je po ministrovih besedah pripravljena na kompromis, če povišanje plač ne bi preseglo rasti produktivnosti.

Predlaga, da se prva četrtina povišice izplača s prvim izplačilom po vstopu v nov plačni sistem, pri čemer vlada vstop v nov plačni sistem predvideva s 1. junijem. Drugi obrok povišice bi v skladu z zadnjim predlogom vlade izplačali s 1. januarjem 2009, tretjega s 1. januarjem 2010 in zadnjega s 1. septembrom 2010.

Minister je poudaril, da vlada ne pristaja na poračun od 1. januarja 2008, ne glede na to, kdaj bodo sklenjene kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti in poklicev. Poračun po ministrovih besedah tehnično ni izvedljiv in je tudi pravno vprašljiv, ker še niso podpisane pogodbe. "Težko si predstavljam, kako bi se lahko danes dogovorili za poračun nečesa, kar še ni dogovorjeno." Ob tem je Virant dejal, da bi v tem primeru tudi skupna rast plač preveč presegla rast produktivnosti.

Vlada je v ponudbo vključila varovalko

V ponudbo je vladna stran vključila tudi varovalko, da rast plač v javnem sektorju v posameznem letu ne bi presegla rasti produktivnosti za več kot 0,5 odstotka. "S sindikati se strinjamo, da je bila rast plač v javnem sektorju od leta 2002 zaradi čakanja na nov plačni sistem nikakršna, razen v vzgoji in izobraževanju," je še dodal.

Po Virantovih besedah je mogoče, da bi v nov plačni sistem sindikati vstopali posamično, ko bo sklenjena kolektivna pogodba za dejavnost ali poklic. Pogoj za to pa je veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, ki jo mora podpisati večina reprezentativnih sindikatov. Nato pa bi lahko katerakoli dejavnost ali poklic, ki bi podpisal svojo kolektivno pogodbo, vstopil v nov plačni sistem.

Hvalica: Stavka ostaja napovedana

Današnja pogajanja za napovedano stavko po besedah Hvalice ta trenutek ne pomenijo še ničesar. "Stavka ostaja napovedana, priprave na stavko dovolj intenzivne, pripravljenost zanjo tudi. Če bodo v drugem pogajalskem krogu postavljeni drugačni pogoji, pa bomo takrat odločali o tem," je napovedal vodja stavkovnega odbora. Minister pa po pogajanjih še vedno ostaja optimist, da stavke ne bo.

Sindikati poleg uskladitve izhodiščnih plač s 1. januarjem 2008 za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo, kar je po izračunih vlade 3,4 odstotka, po sindikalnih pa 3,5 odstotka, zahteva uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oz. kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008 ne glede na to, kdaj bodo ustvarjeni tudi formalni pogoji zanje.

Virant: Uvrstitev varuha v plačne razrede je povsem ustrezna

"Varuh ima plačo okoli 6000 evrov bruto in menim, da je ta rešitev povsem ustrezna," se je Virant odzval na sporočilo varuhinje Zdenke Čebašek Travnik o znižanju njene plače. "Varuh človekovih pravic je uvrščen v tretji najvišji možni plačni razred v javnem sektorju, to je 63. od 65 razredov," je pojasnil minister. Prvi razred je rezerviran za predsednike, za vrhove vseh vej oblasti - predsednika republike, državnega zbora, vlade, ustavnega in vrhovnega sodišča, je še dodal.

Zdenka Čebašek Travnik je opozorila, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju varuhu človekovih pravic in njegovemu namestniku znižal plačne razrede. Varuhinja je napovedala vložitev zahteve za oceno ustavnosti spornih določb zakona. Spremembo zakona varuhinja ocenjuje tudi kot zelo jasen poskus sedanje oblasti za zmanjševanja avtoritete institucije varuha.

Društvo tožilcev poziva k ponovnemu usklajevanju plač

V Društvu državnih tožilcev Slovenije pristojne organe pozivajo, da zaradi škodljivih posledic, ki jih plačna reforma v trenutni obliki prinaša celotnemu pravosodju, znova začne s postopki usklajevanja. Z njimi naj bi prišli do ureditve, ki bo res odpravila obstoječa nesorazmerja med plačami funkcionarjev v javnem sektorju. Izvršni odbor društva opozarja, da plačna reforma ni dosegla temeljnega cilja, ki ga je vseskozi poudarjal minister za javno upravo Gregor Virant, torej odprave nesorazmerij med posameznimi vejami oblasti.

"V praksi so se pokazale vse nepravilnosti, na katere smo opozarjali" Ugotavljajo, da so se s spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so se začele uporabljati z novim letom, v praksi pokazale vse pomanjkljivosti, na katere so opozarjali že v času usklajevanj. Kljub ugotovitvi ustavnega sodišča, da je razkorak med najnižjimi izhodiščnimi plačami sodnikov in posledično državnih tožilcev ter najnižjimi plačami funkcionarjev drugih vej oblasti prevelik, so ta nesorazmerja tudi po ponovnem usklajevanju ostala nespremenjena, opozarjajo v društvu. Vzrok za to, da plačna reforma ni odpravila nesorazmerij znotraj plačnega sistema, pa je po mnenju društva tudi v zanemarjanju dejstva, da so se plače državnih tožilcev v minulih letih v primerjavi s povprečno plačo v Sloveniji realno vseskozi nižale.