Domnevna roparja bi lahko zahtevala ukradeni denar

Višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo, ki jo je Boštjanu Razingarju in Admirju Bešiću, obdolženima za roparski napad na jeseniškega poštarja, zaradi pomanjkanja dokazov izrekla kranjska okrožna sodnica Marjeta Dvornik, zadevo pa pod drugim senatom vrnilo v vnovično presojanje. Domnevna roparja se bosta tako branila s prostosti. Oprostilna sodba okrožnega sodišča ne bi bila neobičajna, če kranjsko sodišče ne bi imelo na voljo ključnih dokazov. A v tem primeru so policisti na silvestrovo leta 2008 potrkali na Razingarjeva vrata in našli poštarjevo torbo s 7700 evri. In kje se je zalomilo? Okrožna sodnica je za izrek oprostilne sodbe, češ da ni mogla odločiti drugače kot izločiti dokaze, ker bi sicer kršila pravice obdolžencev, okrivila domnevno slabo delo preiskovalne sodnice Nevenke Hafner, ki naj bi spisala domnevno neustrezno odredbo za hišno preiskavo.

Jevšek: "Policisti strokovno in korektno"

"Kranjski policisti so pobudo za hišno preiskavo utemeljili nadvse strokovno in korektno, videl sem jo na lastne oči," je z zadevo seznanjen tudi prvi mož kriminalistov Aleksander Jevšek, več pa zaradi tega, ker pritožbeni postopek še traja, ni želel povedati. A jeza kranjskih policistov je upravičena.

In če jo lahko domnevni kriminalci odnesejo brez kazni, je še bolj nepojmljivo, da so lahko za svojo dejavnost celo nagrajeni. Če se torej v nadaljnjih postopkih izkaže, da poštarske torbe z denarjem ne bo mogoče uporabiti v dokazne namene in ju zaradi tega čaka svoboda, ne pa zapor, si fanta lahko obetata odškodnino za vsak dan, preživet v priporu, kar znese približno 70 evrov na dan. In to še ni vse; če bi obveljala oprostilna obsodba in bi po vseh pritožbenih postopkih postala pravnomočna, bi jima država hipotetično morala vrniti tudi domnevno naropan denar. "Sicer v zakonu o kazenskem postopku obstaja možnost, da bi država denar vzela oziroma obdržala, a praviloma se vsa zasežena sredstva v primerih pravnomočno oprostilne sodbe vrnejo," pravi odvetnik Franci Matoz.

Vrnitev denarja bi bil precedens

"Če bi morali storilcem, ki so bili ujeti 'v flagranti' z ukradenim denarjem, tega vrniti, bi bil to precedens brez primere," je prepričan Jevšek. Teoretično, meni odvetnik Boris Grobelnik, bi lahko zahtevala denar, "vendar bi po mojem mnenju morala dokazati, da je njun".

Odgovor, kje bi v takšnem primeru končal poštarski denar, torej v rokah države ali domnevnih storilcev, morda tudi pošte, pa tudi, kdo v takšnem primeru nosi odgovornost, smo iskali tudi na ministrstvu za pravosodje, a so se nam elegantno izognili z odgovorom, da ministrstvo ne more in ne sme komentirati odprtih postopkov. "Ministrstvo za pravosodje je kot upravni organ del izvršilne veje oblasti in kot tak ločen od sodne veje oblasti, kar pomeni, da ministrstvo ne sme posegati v sodne postopke ter odločitve sodnikov, ker bi to pomenilo kršitev ustavnih načel neodvisnosti sodnikov ter delitve oblasti," so zapisali.

Personalni nadzor sodnikov vsake tri leta

Nadzor nad delom prvostopenjskih sodnikov pri vsebinskih zadevah opravlja višje sodišče, nadzor nad višjim pa vrhovno. Sicer pa obstaja tudi službeni nadzor, ki ga lahko odredi predsednik sodišča, če meni, da obstaja razlog. Na vsake tri leta pa personalni svet sodišča, sestavljen iz višjih sodnikov, do potankosti pregleda spise določenega sodnika. Nadzor nad delom sodnikov določa zakon o sodniški službi. "Če okrožna sodnica meni, da ni mogla odločiti drugače, ker je preiskovalna sodnica naredila napako, bi bilo prav, da se odredi službeni nadzor nad delom preiskovalne sodnice. A višje sodišče je z razveljavitvijo oprostilne sodbe očitno presodilo, da dokazi vendarle obstajajo oziroma da tudi delo okrožne sodnice morda ni bilo pravilno," nam pojasni vir iz pravosodnih krogov.

Sodnik je neodvisen

"Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije neodvisen, zato po zakonu o sodiščih ni dovoljeno posegati v njegov neodvisen položaj pri odločanju," na vprašanja o nadzorstvu odgovarjajo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Pritožba v 15. dneh od vročitve prepisa sodbe je dopustna zoper vsako sodbo, je še zapisala Tanja Glogovčan in dodala, "da nadrejeni ne more posegati v neodvisno dela sodnika, se pa vsako leto izdela strokovna presoja ocene dela sodnika, ki je podlaga za njegovo poznejše napredovanje".