Direktor RTVS prosi Pahorja, da mu pomaga v boju zoper sovražni govor

Andrej Grah Whatmough je v odprtem pismu predsedniku republike in varuhu človekovih pravic zapisal, da v javnosti že dlje časa opažajo vrsto nesprejemljivih zapisov žalitev, hujskanja in celo sovražnega govora.

Pojasnil je, da se vodstvo RTV Slovenija na takšne zapise in izjave redno odziva in jih tudi obsodi. Zavedajo se, da je v vsaki demokratični družbi pravica do svobode govora in mišljenja ustavna pravica, vendar so hkrati vse pravice omejene predvsem s pravicami drugih, v takšnih primerih običajno s pravico drugih do časti in dobrega imena. Zaradi tega verjamejo, da se pravica do svobode govora ne sme zlorabljati na način, ki čezmerno posega v pravice drugih, ob tem pa še nemalokrat na nedostojen način.

Sodu izbila dno članka v Dnevniku in Mladini

"V zadnjem času pa vzbujajo skrb neprimerna pisanja nekaterih tiskanih medijev, ki bi morali med prvimi skrbeti za spoštljiv in dostojen govor v družbi. Zapisi kot npr. Urgentna deratizacija javne norišnice Leona Magdalenca v Dnevniku 27. 8. 2022 in Kriminal na RTV Slovenija Grege Repovža v Mladini 12. 8. 2022 vsebujejo skrb vzbujajoče elemente sovražnega govora. Avtorja v omenjenih člankih besedno obračunavata z javnim zavodom RTV Slovenija, ga ponižujeta in pri tem uporabljata izraze, ki sodijo v neke pretekle, temne čase, za katere smo mislili, da so že davno pozabljeni in jih nikoli več ne bo, saj so v demokratični družbi povsem nesprejemljivi," na konkretnih primerih ponazori Grah Whatmough.

Novice TV Slovenija zaradi poziva k "očiščenju zavoda" prekinila sodelovanje z Mladino

Skrbi ga to, da elemente sovražnega govora po novem uporabljajo tudi mediji, ki imajo določen vpliv v družbi in ki pri določenih bralcih uživajo zaupanje. Sprašuje se, ali res ni mogoče medijske vsebine sporočiti na drugačen, kultiviran način, kot se za četrto vejo spodobi, oziroma kakšne občutke želijo ti mediji sporočiti svoji javnosti, ko pozivajo k očiščenju in deratizaciji zavoda. Mar ne gre za spodbujanje sovražnih občutkov?

Novice Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov? #video

Grah Whatmough zatrjuje, da si v javnem zavodu po svojih najboljših močeh prizadevajo za kulturen in spoštljiv dialog. "Da bi skupaj dosegli ta pomemben cilj, vas vljudno pozivam, da kot najvišji moralni instanci v naši državi javno spodbudita strpno razpravo ter obsodita vsakršno spodbujanje sovražnega govora, tudi takšnega, kot smo mu bili priča v zgoraj zapisanih člankih," je še v pozivu Pahorju in Svetini zapisal direktor javnega zavoda.

Pahor bo sprejel vodstvo RTV Slovenija

Z vprašanji, ali se bosta Pahor in Svetina odzvala na poziv generalnega direktorja RTV Slovenija, smo se obrnili na njuna urada. Iz Pahorjevega kabineta so nam odgovorili, da Pahor vseskozi, v zadnjih letih pa še posebej, v številnih svojih izjavah, s pripravo javnih posvetov in mnogimi delovnimi srečanji, poziva k svobodi govora in obsodbi sovražnega govora ter k spoštljivi in strpni razpravi o vseh zadevah naše skupnosti.

Sporočili so, da ga je v današnjem telefonskem pogovoru Grah Whatmough zaprosil za sestanek o teh vprašanjih, kot ga je predsednik že imel s tem in prejšnjimi vodstvi RTV v zadnjih letih. "Pričakovati je, da bo predsednik Pahor sprejel vodstvo RTV na pogovor v prvi polovici meseca septembra. Tako kot vselej javni in delovni pogovori o teh vprašanjih ne pomenijo kakršnegakoli poseganja predsednika Pahorja v uredniško institucionalno avtonomijo RTV Slovenija in drugih medijev," so zapisali.

Ob tem so spomnili, da je predsednik republike decembra 2018 pripravil posvet "o svobodi govora in sovražnem govoru" in septembra 2020 posvet z naslovom "Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?"

Tako pa so se odzvali iz urada Varuha človekovih pravic:

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes, 31. 8. 2022, odzval na javni poziv generalnega direktorja Radio televizije Slovenija Andreja Grah Whatmoughu. Sporočil mu je, da je svoboda izražanja res demokratična pridobitev, ki je varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin oz. pravic drugih. "Zato je v osrčju prizadevanj institucije, ki jo vodim, že ves čas prav skrb za etiko javne besede in spoštovanje človekovega dostojanstva. Svoje javne nastope, neposredne stike z odločevalci in ostalo komunikacijo pogosto izkoristim za opozorila, ki se nanašajo na problematičen razmah nesprejemljivih praks komuniciranja in delovanja, kot so grožnje, sramotenje, zmerjanje, obračunavanje, linč in podobno.

S sodelavci skladno s pooblastili, ki nam jih dajeta Ustava Republike Slovenije in Zakona o varuhu človekovih pravic opozarjamo na nepravilnosti in kršitve pravic, če jih ljudem povzročajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Posebne pozornosti so deležne skupine, ki nimajo možnosti, da bi se zoper sovražnosti branile same – torej tiste skupine ljudi, ki so zapostavljene, marginalizirane ali kako drugače ranljive. Takrat pristojne organe pozovem, da nemudoma ukrepajo.

Sicer pa na pomen dostojnosti, pa ne le v javnem diskurzu, temveč na vseh področjih našega življenja in dela, kot varuh človekovih pravic opozarjam pogosto. Menim namreč, da je dostojna komunikacija in ravnanje, ki ne posega v dostojanstvo sočloveka in mu ne krši pravic, odraz zrelosti, odprtosti in etičnosti družbe. Zavedati se moramo, da mora biti naša javno izražena misel kultivirana, ne glede na njeno ostrino in neposrednost.

Za dvig ravni dostojnega komuniciranja pa (javni) pozivi in opozorila seveda niso dovolj. Vsak od nas se mora zavedati, kakšno moč imajo naše besede: moč miru, moč vojne, moč spoštovanja, spodbude, zaničevanja ali sovraštva. Na nas je torej, da naredimo vse, da delujemo z zgledom in da je vsaka naša javno izražena misel kultivirana, ne glede na njeno ostrino in neposrednost. Skladno s slovenskim pravnim redom imajo vsi, ki se v tovrstnih primerih čutijo premočno prizadeti v svoji duševni integriteti, določene možnosti tako v okviru civilnega kot kazenskega pravnega varstva.

Z budnostjo družbe na nesprejemljive prakse komuniciranja in ukrepanjem skladno s pravnim redom se postavlja jasna ločnica med sprejemljivim ali nesprejemljivim načinom komuniciranja, ki zaznamuje delovanje in mišljenje celotne družbe."

Novice Ukom prevzema nekdanja novinarka RTV Slovenija: Gre za karierni izziv