Sobota, 9. 3. 2019, 8.42
5 let, 8 mesecev
Mesec na listi za Bruselj, a bi raje ostal v Sloveniji. Kdo je še v igri?
Na listi stranke Levica za evropske volitve bodo poleg poslancev Violete Tomić in Luke Mesca manj znana imena. Izjema je kuharska mojstrica Alma Rekić.
Levica je na drugem kongresu v Trbovljah razkrila imena kandidatov, ki jih stranka ponuja volivcem pred majskimi evropskimi volitvami. Na seznamu sta dve znani imeni stranke: nosilka je poslanka Violeta Tomić, kot osmi na listi pa se bo na volitve podal tudi koordinator in poslanec stranke Luka Mesec.
Drugi na listi bo raziskovalec na fakulteti za družbene vede Sašo Slaček Brlek, osmerico pa dopolnjujejo še strokovna sodelavka v Mladinskem svetu Slovenije Ana Štromajer, nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, sociologinja Urška Lipovž, samostojni podjetnik Lovro Centrih in kuharska mojstrica Alma Rekić.
Kandidira za stolček, ki ga ne želi?
Kot je v preteklih dneh pojasnil Mesec, ki se na volitve podaja z zadnjega mesta, je njegov namen s svojo kandidaturo stranki pomagati doseči čim boljši rezultat.
Kandidatura odpira možnost, da bi bil prav on s preferenčnimi glasovi izvoljen za evropskega poslanca, vendar pa bi sam, kot je dejal, raje ostal v Sloveniji, saj je tu "veliko dela za opraviti", kljub temu pa sprejema to "tveganje". Cilj Levice je dobiti enega evropskega poslanca.
"Postavljamo se na čelo boja"
Luka Mesec je sicer v svojem govoru na kongresu dejal, da Levica po petih letih delovanja postaja "ena od najvplivnejših strank v državi".
"Odkar smo se pred enim letom zadnjič srečali v Kinu Šiška, smo položili dva temeljna kamna na poti v demokratični socializem," je dejal. "Prvič, vsak, ki dela, mora biti za svoje delo dostojno plačan, in drugič, nikogar, ki ne more več delati, država ne sme pustiti na cedilu. Za to je po naši zaslugi v Sloveniji poskrbljeno," je pojasnil koordinator stranke.
Izpostavil je tudi sporazum, ki so ga nekaj dni pred kongresom sklenili z vlado, s katerim se po njegovih besedah "postavljajo na čelo boja proti prekarnosti, reševanja stanovanjskega problema, dviga davkov na kapital, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
Ob tem pa so po Meščevih navedbah v sporazum zapisali še, da se bo vlada končno lotila pokojninske reforme, ki bo poskrbela za dostojne pokojnine vseh, da se bo prenehala razprodaja državnega premoženja in ustanovilo demografski sklad, ki bo to premoženje dolgoročno in odgovorno upravljal, ter da se bo izvedla davčna reforma, ki bo pravično obremenila bogate in kapital.
Spregovoril je tudi o Evropski uniji, v kateri nam, kot trdi Mesec, prek institucij vlada finančna oligarhija, na te pa državljani nimamo nobenega vpliva. Svoj govor je sklenil z besedami: "Naj živi svetovna revolucija!"
"Evropo vodijo neizvoljeni birokrati"
Zavzemali se bodo za demokratično, socialno in ekološko prenovo EU. "Verjamemo v drugačno Evropo, ki bo prijazna do vseh državljanov," je v nagovoru poudarila Tomićeva, ki je opozorila na odsotnost pravice prebivalcev EU pri odločanju o ključnih zadevah.
Evropi po njenih besedah trenutno vladajo neizvoljeni birokrati Evropske komisije, njim pa tempo narekujejo lobisti. "Evropo vodijo korporacije in multinacionalke, njim so podrejeni vsi zakoni. Požvižgajo pa se na delavske, okoljske in socialne standarde," je opozorila.
"Drugačna Evropa ni le možna, ampak je nujna," je ob tem pozvala Tomićeva. Na majske volitve se podajajo, da pokažejo, da je Evropa lahko spoštljiva, solidarna, demokratična in napredna. Ustvariti želijo Evropo ljudi, ne kapitala, je dodala.
Trček: Šabeder v UKC verjetno spoznal sistem
Poslanec Levice in predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Franc Trček je ob robu dogodka komentiral tudi petkovo zamenjavo na vrhu ministrstva za zdravje. Aleš Šabeder, ki ga bo premier Marjan Šarec predlagal za novega ministra za zdravje, je po mnenju Trčka v času opravljanja funkcije generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra verjetno spoznal zdravstveni sistem, v katerem je sicer ogromno interesov.
Trček je poudaril, da je odgovornost predvsem na premierju Šarcu, ter dodal, da so zdravstvo, zdravniki in stroka eno, zdravstvena politika pa drugo. "Vemo, kje smo, obstaja obilje interesov, je pa odgovornost politike v ožjem in širšem smislu, da se te zadeve začnejo končno reševati," je poudaril Trček, ki opozarja, da nimamo časa, da bi izgubili še tri, štiri leta.
Vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) Ljubljana je po njegovih besedah verjetno najbolj težavna direktorska funkcija v Sloveniji. Kar zadeva Šabedrovega naslednika na tem položaju, Trček meni, da je problem ne le v tem primeru, ampak tudi na drugih področjih, da se ljudi za tako odgovorne položaje ne pripravi.
11