Cvikl predstavil delovni program vlade za leto 2009

Ta po Cviklovih besedah določa seznam vseh zakonskih aktov, podaktov in predpisov, ki jih namerava vladna koalicija sprejeti v prihodnjem letu, seznam pa naj bi vladi omogočil, da spremlja uresničevanje danih zavez. Normativni program vsebuje okoli 700 zakonov in predpisov Kot je pojasnil Cvikl, delo vlade in ministrstev določa delovni program vlade, ki vsebuje dva dela. Prvi je normativni, drugi pa finančni. Normativni program, ki ga je pripravila in tudi že sprejela vlada, po njegovih besedah vsebuje seznam vseh zakonov, podzakonskih aktov in predpisov, ki jih namerava v prihodnjem letu sprejeti vladna koalicija. Teh pa je po besedah Cvikla okoli 700.

Povabilo vsem nevladnim organizacijam in civilni družbi

Pri tem, kot je pojasnil, normativni delovni program tudi natančno določa roke kdaj bo posamezni zakonski predpis sprejet ali pripravljen in katera služba ga bo pripravila. Hkrati določa naloge ministrstev oziroma nosilno ministrstvo za posamezen akt, pomeni pa tudi povabilo vsem nevladnim organizacijam in civilni družbi, da se vključijo v pripravo posameznih predpisov.

Program ministrstva so razdelili v štiri posamezne skupine Normativni delovni program vlade je po besedah Cvikla po strukturi vsebinsko podoben programom iz preteklih obdobjih, razlikuje pa se v temeljnih programskih ciljih, ki jim skuša vlada slediti v koalicijski pogodbi. Ti so po besedah Cvikla štirje, glede na njih pa so, kot je dejal, program ministrstva razdelili v štiri posamezne skupine - ekonomsko socialno skupino; skupino, v kateri so ministrstva zadolžena za zagotavljanje storitev za državljane; skupino, ki se ukvarja z demokracijo in aktivnim državljanstvom; ter skupina, v kateri sta ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambno.

Spremljati, kako se uresničujejo posamezne zaveze

Ob tem je Cvikl izpostavil, da je sedanja vlada omenjeni normativni del delovnega programa vlade sprejela prej kot nekdanja vlada Janeza Janše. Sedanja vlade je namreč omenjeni program sprejela mesec in tri dni pozneje, ko je bila potrjena v parlamentu, Janševa vlada pa po treh mesecih od imenovanja. To po Cviklovih besedah kaže, da se sedanji ministri ukvarjajo z vsebino svojega področja, hkrati pa da jo tudi zelo dobro poznajo.

Sicer pa naj bi predstavljeni program po besedah Cvikla vladi služil predvsem kot okvir za to, da bo lahko tekoče spremljala, kako se uresničujejo posamezne zaveze, ki si jih je zadala. To pomeni, da bo lahko vlada sproti preverjala, kako napreduje delo na posameznem aktu ali predpisu in po potrebi tudi pospešila njegovo sprejemanje, je pojasnil.

Prejšnja vlada je na ministrstvih zaposlila okoli 138 ljudi

Generalni sekretar vlade je na novinarski konferenci komentiral tudi nekatero aktualno dogajanje. V zvezi s seznamom zaposlitev v času Janševe vlade, ki so ga morali ob primopredajah pripraviti ministri in ministrice, je Cvikl pojasnil, da je omenjeni analiza pokazala, da je prejšnja vlada na ministrstvih zaposlila okoli 138 ljudi, od katerih se je za 60 ob koncu mandata odločila, da jih bo zaposlila za nedoločen čas.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z omenjenimi ljudmi, je Cvikl pojasnil, da je težko odpustiti nekoga, ki je zaposlen za nedoločen čas. Sam ima, kot je dejal, v svojem kabinetu nekaj ljudi, ki so bili zaposleni na tak način, vendar so brez dela. Po njegovem jih bo zato treba premestiti na delovno mesto, kjer bodo delo imeli.

Glede usode vladnega letala odločitev še ni sprejeta

Glede usode vladnega letala po Cviklovih besedah odločitev še ni sprejeta. Kot je dejal, vlada še vedno čaka poročilo delovne skupine, ki mora poiskati najbolj racionalno rešitev za letalo. Ob tem je tudi pojasnil, da lahko vlada najemno pogodbo za hangar na letališču Jožeta Pučnika, kadarkoli prekine, če bi hangar potrebovala.

Državni sekretarji prestavljeni v 60. plačni razred Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je na predlog ministrstva za javno upravo vse državne sekretarje iz 61. plačnega razreda uvrstila v 60. razred. Kot je zapisano v gradivu vlade, je slednja omenjeni ukrep sprejela zaradi vladnih ukrepov za ublažitev finančne krize in napovedane gospodarske recesije.

Na dopisni seji je vlada Lucijana Bembiča imenovala za državnega pravobranilca na Državnem pravobranilstvu s sedežem v Ljubljani, ki že opravlja funkcijo pravobranilca.

Bembič je leta 1992 nastopil funkcijo namestnika javnega pravobranilca, ki jo je ob ustanovitvi Državnega pravobranilstva nadaljeval kot državni pravobranilec. Kot je zapisano v gradivu, je vlada Bembiča na mesto pravobranilca imenovala zato, ker je namestnica generalnega državnega pravobranilstva ocenila, da je bilo njegovo dosedanje delo kakovostno.