Čim več luči življenja in čim manj praznih copat

"Čeprav je količnik v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko višji , pa je še vedno nižji od količnika v letu 2009 in v Sloveniji je še vedno razviden trend upada števila samomorov, ki se nadaljuje že nekaj let. V zadnjih desetih letih je namreč prišlo do pomembnega, skoraj 30-odstotnega zmanjšanja števila samomorov," je na današnji novinarski konferenci, posvečeni svetovnemu dnevu preprečevanja samomora, ki bo v ponedeljek, 10. septembra, povedala mag. Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Slovensko geslo letošnjega obeležja je Čim več luči življenja in čim manj praznih copat. Samomor je možno preprečiti Kot je dejala Alenka Tančič Grum, je na podlagi omenjenih statistik zato težko govoriti o negativnem vplivu gospodarske krize na problematiko samomora. Izpostavila pa je pomembnost preventivnih dejavnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju samomorov, ki jih je možno preprečiti. Po njenem prepričanju lahko k znižanju števila samomorov prispevamo vsi, zato je pomembno, da poznamo znake, ki so lahko verbalni ali neverbalni. Med prve spadajo izjave, kot so na primer ne morem več, nič nima smisla, najrajši bi zaspal in tako naprej. Med druge pa sodijo na primer pisanje oporok ali oddajanje svojih stvari. Lahko prihaja tudi do sprememb v razpoloženju ali umikanja v samoto. Vse to so znaki, ki sporočajo, da je posameznik v hudi stiski in potrebuje ustrezno strokovno pomoč. Najbolj ogrožena skupina so ljudje nad 65. letom starosti V zvezi z vzroki tako velike razlike v samomorih med moškimi in ženskami, ki je približno štiri proti ena, je Tančič Grumova izpostavila, da lahko govorimo le o možnih razlogih za takšna dejanja. Izpostavila je dva, in sicer to, da ženske večkrat poiščejo pomoč in ne izbirajo tako agresivnih metod kot moški, zato je pri njih več poskusov samomora. Kot najbolj ogroženo skupino je navedla ljudi nad 65. letom starosti. "Ob letošnjem evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je tako večji poudarek namenjen področju preventive samomorilne ogroženosti med starejšimi," pove Tančič Grumova. Ob tem je poudarila, da se je v zadnjem desetletju v Sloveniji tudi sicer okrepilo delo na področju preprečevanja samomorilne ogroženosti, preventiva pa je tudi eno izmed prednostnih področij resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je v pripravi. Lanskoletnih žrtev se bodo spomnili s spominskim obeležjem iz 437 parov copat V ta namen, torej ozaveščanja javnosti o problematiki samomorilnosti, se je društvo Ozara ob podpori še drugih organizacij odločilo, da pripravi spominsko obeležje, ki ga sestavlja 437 parov hišnih copat, ti pa ponazarjajo umrle zaradi samomora v lanskem letu. Poleg obeležij, ki bodo na ogled v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, bodo v večernem času prižgali prav toliko luči. Te bodo po besedah predsednika omenjenega društva magistra Bogdana Dobnika simbolizirale upanje, "da bomo s preventivnim delom v prihodnosti ohranili čim več življenj". Predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik je izpostavila pomen sodelovanja različnih inštitucij na različnih področjih pri preprečevanju samomorilnega vedenja v Sloveniji, "pripravljenost predstavnikov vlade, da takšno sodelovanje omogočijo, pa je pri tem ključnega pomena".

Pri preprečevanju samomorov je pomembno sodelovanje različnih inštitucij

Z letošnjim mednarodnim geslom Preprečevanje samomora po vsem svetu – krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja pa po njenih besedah želijo opozoriti, da je pri preprečevanju samomora pomembna usmerjenost k razvijanju dejavnikov, ki ljudem pomagajo iskati izhode iz stiske. "To lahko dosežemo na različnih nivojih, v družini, ki je pomembna za čustveni in osebnostni razvoj otroka in ki nudi članom oporo v kriznih situacijah, kakor tudi širšem okolju, kot so na primer šola, delovna mesta ali nevladne organizacije, ki omogočajo posameznikom doseganje lastnih ciljev in vključenost v socialno mrežo. Prav tako lahko to dosegamo v okviru javnega zdravstva, ki nudi strokovno pomoč rizičnim skupinam prebivalstva kot tudi celotni populaciji, ki ob prepoznavanju problema in posledic samomorilnega vedenja lahko pomaga pri pravočasnem prepoznavanju ogroženih posameznikov in pri spodbujanju drugačnih načinov reševanja problemov." Zavasnikova je pri tem izpostavila, da je to naloga, ki se je moramo zavedati vseh 365 dni na leto.