Brezposelnost med mladimi Slovenci poletela v nebo

Brezposelnih mladih je na območju Evropske unije že 5,5 milijona. V Sloveniji brezposelnost med mladimi sicer ne dosega številk kot v Grčiji ali Španiji, kjer je brez dela že šest od desetih iskalcev zaposlitve, mlajših od 25 let, a ob 23-odstotni brezposelnosti med mladimi, ki za nameček raste celo najhitreje med vsemi državami članicami EU-ja, Slovenija nima pretiranega razloga za optimizem. 23 odstotkov mladih iskalcev zaposlitve, ki so namesto pri delodajalcih prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, prevedeno v številke pomeni 27.628 oseb. Še večjo težavo predstavljajo tisti med 25 in 29. letom, ki jim ne uspe dobiti služb, pri njih naj bi bili po nekaterih ocenah odstotki še višji. Do dela težko pridejo zlasti fakultetno izobraženi, na kar kaže tudi podatek, da je stopnja registrirane brezposelnosti med univerzitetno diplomiranimi ženskami v zadnjih letih zrasla za 300 odstotkov. Osem milijard za več zaposlitev, v štirih mesecih do dela Osem milijard evrov, kolikor jih Unija namerava v prihodnje nameniti za reševanje problematike brezposelnih mladih in od katerih bo del namenjen tudi Sloveniji, nikakor ni dovolj, opozarjajo v Študentski organizaciji Slovenije, Mladinskem svetu Slovenije, Mreži MaMa in sindikatu Mladi plus in dodajo, da bi povezava za reševanje te vse bolj pereče težave potrebovala 21 milijard evrov. Eden ukrepov, s katerim se EU loteva problematike izgubljene generacije, kot zaradi zloveščih napovedi o vse težji zaposljivosti imenujejo mlade iskalce zaposlitve, ki na trgu dela nimajo uspeha, se imenuje Jamstvo za mlade (Youth Guarantee). Ta naj bi mladim v štirih mesecih po vstopu na trg dela mladim jamčil bodisi zaposlitev bodisi plačano pripravništvo, trening oziroma drugo vrsto usposabljanja, ki bi jim lahko izboljšala ekonomski in socialni položaj. Kaj bi morali za reševanje brezposelnosti storiti v Sloveniji? Študentska organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa in sindikat Mladi plus so danes predstavili še druge ukrepe, s katerimi bi morala po njihovem mnenju država čim prej začeti reševati akutno težavo brezposelnih mladih ljudi. Med kratkoročnimi ukrepi predlagajo subvencije za zaposlovanje mladih in plačane oblike pripravništva, s katerim bi ustavili izkoriščanje mladih in jim zagotovili enak položaj, kot ga imajo drugi zaposleni. Dolgoročni ukrepi bi morali biti: nujna vzpostavitev povezovanja izobraževalnega sistema s trgom dela in s tem povezano ugotavljanje, kaj trg dela sploh od iskalcev pričakuje, spodbujanje podjetništva med mladimi, saj bi si na ta način mladi tako rekoč sami ustvarili službo, prepoznavanje neformalnih znanj med mladimi, kar je zdaj velika težava, ter vseživljenjska karierna orientacija, ki je mogoča le tako, da imajo mladi informacije, kateri so tisti kadri, ki jih trg potrebuje. Med že sprejetimi ukrepi v študentskih organizacijah pozdravljajo namero ministrstva za delo, da zaposlovalce, ki bodo sklenili delovno razmerje z mladim iskalcem zaposlitve, za dve leti oprostijo plačila prispevkov. Omenjeni ukrep bo začel veljati novembra. Zgledujmo se tudi po tuji praksi, predlagajo sindikati Sindikalist Goran Lukič kot primer tuje dobre prakse zaposlovanja mladih izpostavlja nemški sistem, kjer se vajeništvo in izobraževanje kombinirata, v Franciji pa letos začenjajo program medgeneracijske pogodbe, v okviru katerega je delodajalec, ki v določenem obdobju zaposli starejšo in mlado osebo, oproščen določenih dajatev, z mentorsko shemo pa si zagotovi tudi prenos znanja med generacijami. Po Lukičevih besedah je sicer na tem področju pri nas še veliko rezerv, na voljo pa so, kot pravi, tudi sredstva. Vladna strategija in nujno sistemsko reševanje težave Predstavniki študentskih organizacij so se pred dnevi srečali s predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, zadnja je, kot so dejali, ministrstvom poslala medresorski poziv, naj v prihodnji finančni perspektivi upoštevajo tudi vprašanja zaposlovanja mladih. Premierka pa je po njihovih besedah že pozvala vse regijske razvojne agencije, da v pripravo regijskih razvojnih programov vključijo tudi mlade. Treba pa bo sprejeti tudi celovit strateški dokument, ki bo urejal zaposlovanje mladih, pri njegovem nastanku pa bodo sodelovali tudi sami, so opozorili v študentskih organizacijah. Zaposlovanja mladih se je namreč treba lotiti sistemsko, zato državo pozivamo k celovitemu pristopu, so med drugim opozorili predstavniki študentov.