Bogataj: Pust je bil vedno čas za družbeno kritiko

Maske so bile vedno odsev družbenega dogajanja, pust pa čas za družbeno kritiko, meni etnolog Janez Bogataj. Pustno razpoloženje še bolj popestrijo praznične jedi, med katerimi najbolj poznamo krofe in flancate. Bogataj je poudaril, da se je na področju pusta sicer v preteklosti vse spreminjalo, vendar včasih te spremembe niso bile tako intenzivne kot so danes. "Pustne maske so odsev danega družbenega dogajanja. Zato se še danes za pusta ljudje oblečejo v znane osebnosti, politike in z masko opozorijo na nekaj, kar je v družbi pozitivno ali izrazito negativno. Na drugi strani pa se je iz preteklosti ohranil zgodovinski spomin na odmaknjena pradavna maskiranja, ki so našim prednikom omogočala, da skozi masko odrazijo spreminjanje v naravi," je povedal etnolog. Te maske so imele svojo vlogo v določenem času in prostoru, danes pa se je le ta spremenila, je še dodal.

Večina pustne dediščine je le še del zgodovinskega spomina

Pojasnil je, da je ena takšnih mask v Sloveniji kurent, ki je pred sto in več leti odganjal zimo, v sedanjosti pa je njegovo poslanstvo drugačno. Kurent se tako v smislu obleke kot nastopa uniformira, pojavlja pa v različnih letnih časih, tudi zunaj pustnega. Večina pustne dediščine je danes le še del zgodovinskega spomina ali oblika predstavitev po načelu "živega muzeja", še poudarja Bogataj.

Med pustnimi šegami je sicer nekaj takih, ki so nadaljevanje od nekih prejšnjih razvojnih oblik do današnje pojavnosti. To pomeni, da vsako leto odigrajo neke zgodovinske like, kot npr. z maskami v Cerknem, ki se imenujejo Laufarji. Ti so tudi zaščiteni. Med tovrstne maske lahko uvrstimo še škoromate v Brkinih, pustarje na Banjščicah, pustove v Drežnici, mačkare v Dobrem polju in nekatere karnevalske sprevode, piše Bogataj v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.

Med izrazito "pustnimi kraji" Cerknica in Ptuj

Tako vsako leto v času pustovanja na slovenskem zaživijo mnogi karnevali, pustni plesi in maškarade. Eden znanih in množično obiskanih karnevalov na Slovenskem je tako kurentovanje na Ptuju, med izrazito "pustne kraje" pa sodi tudi Cerknica. Tam v pustnem sprevodu vozijo pošastno čarovnico Uršulo iz Slivnice, izvirna pa je tudi skupina polhov, ki jih po starem običaju "preganja hudič".

Na podeželju je bilo sicer včasih šemljenja veliko, danes pa so ta običaj v mnogih krajih že opustili. Marsikje ni kakšnih krajevnih posebnosti in se otroci na vasi ob pustu zadovoljijo že z narobe oblečeno obleko, kupljenim dolgim nosom in podobnim, piše Niko Kuret v Knjigi Praznično leto Slovencev.

"Šemam ne smeš nič zameriti"

Ponekod pa še danes verjamejo, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Prav zato naj bi jih morali obdarovati. V pustnem izročilu korenini splošno vedenje našemljencev, da šeme vedno nastopajo v skupini, nič ne govorijo, ampak delajo norčije. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti, še piše Kuret.

Bogataj pa meni, da pust s svojimi norčijami, iskanjem priložnosti "za drugi jaz" in pustnimi dobrotami, velja za enega najbolj živahnih časov v letu. To razpoloženje pa se dosega tudi skozi hrano in pijačo, še dodaja.

Po Bogatajevem mnenju lahko pri tipični pustni kulinariki v Sloveniji izpostavimo, da je to praznik in se takrat pripravlja tradicionalna praznična hrana. Med pustnimi jedmi pa izstopajo tiste, ki se kuhajo iz svežega in prekajenega mesa ter ocvrta hrana. Tudi beseda pust izvira iz "meso pust" ter pojasnjuje, da so ljudje po tem prazniku opustili meso, se začeli postiti. Pust so zato izkoristili kot priložnost prekomernega uživanja hrane in hkrati priložnost, da vstopijo v nekakšen "drugi jaz". Tedaj lahko ljudje družbenemu okolju pokažejo vse, kar sicer čez leto niso mogli, še pojasnjuje Bogataj.

"Podonavska kuhinja" s krofi, flancati in miškami

"Pustne jedi so na eni strani naša dediščina, na drugi pa dediščina širšega srednjeevropskega prostora, čemur rečemo 'podonavska kuhinja' s krofi, flancati in miškami. Na slovenskem imamo za vse te izraze zelo različna narečna poimenovanja. Na Primorskem imajo denimo 'kroštole' in 'fritole', Slovenci na tržaškem bregu ob Jadranu pa še sedaj pripravljajo posebne krofe, ki jih nadevajo z ribo sardelo," pravi etnolog. "Številne lokalne izpeljave pri pustni kulinariki nesporno dokazujejo, kako široko je bil razvejan ta praznik, daleč proč od globalistične uniformiranosti, ki jo poznamo danes," še meni.

Kot še pojasnjuje, se je pustno obdobje v Sloveniji skozi desetletja krajšalo. "Včasih smo ga razumeli kot čas karnevala, ki se je začel takoj po novem letu in je trajal do pepelnične srede oz. do pustnega torka. Danes so pustna rajanja v razmeroma ozkem obdobju, na pustno soboto, nedeljo in pustni torek. V sosednjih državah in drugod po Evropi, je za razliko od Slovenije karnevalsko obdobje še vedno postavljeno v širši karnevalski okvir," poudarja Bogataj.

Spreminjanje pustne pojavnosti je tako za etnologe izredno zanimivo, saj so priča pojavu, ki se vseskozi razvija. "Pust sega daleč nazaj pred krščansko davnino, vendar je med nami še vedno živ in vitalen," je prepričan Bogataj.