Bodo tudi vrhovni sodniki lahko podajali ločena mnenja?

To pomeni, da člani senata, ki se ne strinjajo z večinsko odločitvijo kolegov, ne morejo podati svojega ločenega mnenja, kot lahko to storijo ustavni sodniki. 115. člen zakona o kazenskem postopku namreč zapoveduje, da je glasovanje tajno. Barbara Zobec o svoji zahtevi ni želela govoriti, ker "ne bi bilo pošteno do kolegov, ki bodo o tem šele odločali".

A kot navaja Reporter, sodnica v zahtevi pojasnjuje, da dokler ostaja njen glas skrit, tajen, neopazen, nosi pred javnostjo vso moralno odgovornost za odločitev senata in z glasovanjem daje formalnopravno potrditev sprejeti odločitvi.

Na vrhovnem sodišču so presojali o zahtevi za varstvo zakonitosti v tako imenovanem kočevskem procesu iz leta 1943 (na smrt so obsodili 16 ljudi), ki jo je vložila Vida Svetek, hči v tem procesu na smrt obsojenega Viktorja Habiča. Prav ta primer je Zobčevo spodbudil, da se je odločila podati zahtevo za presojo ustavnosti prej omenjenega člena.

Zobčeva: Gre tudi za kršitev načela enakosti pred zakonom Zobčeva je v zahtevi zapisala, še navaja časnik, da je članom senata predlagala, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavržejo. Pa ne zato, ker očitki ne bi bili utemeljeni, temveč zato, ker po njenem mnenju vrhovno sodišče sploh ne bi smelo obravnavati sodb, ki so jih izrekla sodišča, ki niso bila ustanovljena z zakonom.

V tistem času je veljal pravni red, kot navaja, mednarodno priznane Kraljevine Jugoslavije, ne pa "partizanskih" sodišč. To bi pomenilo, da sta v isti državi obstajala dva pravna sistema. Zobčeva v svoji zahtevi opozarja še na kršenje načela enakosti pred zakonom, saj imajo ustavni sodniki zadnjo besedo pri razlagi splošnih aktov oziroma pri presoji kršitve človekovih pravic, vrhovni sodniki pa glede zakonitosti kazenskega postopka.

Ustavno sodišče o njeni zahtevi še ni presodilo, mi pa smo pravnike povprašali, kakšno je njihovo mnenje o morebitni spremembi tega člena, ki zapoveduje tajnost glasovanja v sodnih postopkih na vrhovnem sodišču.

Lovro Šturm: Ločeno mnenje ustavnih sodnikov ni uzakonjeno, ni pa niti prepovedano "Sam se že večkrat izrazil prepričanje, da bi možnost podajanja ločenih mnenj morala obstajati, saj bi ta možnost pripomogla k večji odgovornosti pri sodnem odločanju, po drugi strani pa bi tako dobili bolj kakovostne sodne odločbe," je prepričan nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Lovro Šturm.

Prepričan je namreč, da bi se, če bi se kateri od sodnikov odločil za ločeno mnenje, tudi drugi sodniki bolj potrudili pri svojih obrazložitvah, z ustavnega vidika pa vidi tudi pomislek glede ugovora vesti.

Ločena mnenja, ki jih podajajo ustavni sodniki, niso nikjer uzakonjena. Nikjer ne piše, da ustavni sodniki ne smejo pisati ločenih mnenj, prav tako nikjer ne piše, da jih smejo. Tajnost glasovanja v senatih vrhovnega sodišča pa je uzakonjena, zato so v neenakopravnem položaju, je prepričan Šturm.

Jernej Potočar: Pomembno je, da je odločitev sodnikov enotna "Zakon o kazenskem postopku določa, da je glasovanje senata tajno. Sprva se mi je zdelo podajanje ločenih mnenj ustavnih sodnikov nenavadno, ker se mi je zdelo, da gre za rušenje avtoritete sodstva. Navsezadnje gre za zbor najboljših pravnikov. Ločena mnenja kažejo na relativnost prava, ko lahko dva vrhunska pravna strokovnjaka podata diametralno nasprotni argumentirani mnenji. Pa vednar sodba, v kateri je denimo razmerje pet proti štiri, ni prepričljiva," o ločenih mnenjih pravi zdaj upokojeni vrhovni sodnik Jernej Potočar, ki je kar tri mandate predsedoval višjemu sodišču.

Možnosti podajanja ločenih mnenj na vrhovnem sodišču ni naklonjen. "Razprava je stvar debate, vsak član senata ima namreč možnost z argumenti prepričati svoje kolege o svojem mnenju, ima pravico glasovati proti. Razpravlja se lahko dneve, kolegov ne smeš podcenjevati, še posebej če imajo argumente za svojo odločitev. Glasujejo lahko celo o tem, kaj bo zapisano v obrazložitvi kakšne odločitve," dodaja Potočar.

"Če beremo ločena mnenja ustavnih sodnikov, vidimo, da se lahko neka zadeva razlaga tako ali drugače. Pomembno pa je, da je odločitev enotna. Če ustavni sodniki sprejmejo neko načelno mnenje, se je tega treba držati, dokler pač ne sprejmejo drugega mnenja," je prepričan Potočar, ki dodaja, da se vrhovni sodniki o zadevi ne smejo izjavljati, dokler ne sprejmejo dokončne odločitve.

Matej Avbelj: Ločeno mnenje bi pripomoglo k večji preglednosti in boljši utemeljenosti sodnih odločb Uvedba možnosti ločenega pritrdilnega ali odklonilnega ločenega mnenja bi bila zelo dobrodošla, saj bi pripomogla k večji javnosti, k večji preglednosti in boljši utemeljenosti sodnih odločb najvišjih sodišč v državi, je prepričan ustavni pravnik in strokovnjak za evropsko pravo Matej Avbelj.

"Iz izkušenj v tujini vemo, da kakršna koli napoved ločenega mnenja na menje večine ustvarja pozitivni pritisk, da svoja stališča bolje utemeljijo, argumentirajo," pojasnjuje Avbelj, ki se strinja tudi z argumentom načela enakosti.

"Iz tradicije kontinentalnega sodstva izhaja, da je sodstvo nekaj objektivnega, da ima avtoriteto, zato sodniki tudi nosijo toge, včasih tudi lasulje. A danes je takšno dojemanje prava zastarelo, saj ne črpa več iz svoje avtoritete, moči, temveč iz prepričljivosti svojih argumentov," je zahtevi za presojo zakonitosti naklonjen Avbelj.