Sreda, 20. 1. 2021, 7.54
3 leta, 10 mesecev
Odbor DZ Vesela ni mogel pozvati k odstopu, saj je bila seja prekinjena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,59
80
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel tri četrtine letnega dohodka ne pridobi od organa, ki ga vodi, temveč kot predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnos pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa).
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki mu predseduje Branko Grims (SDS), je prekinil nujno sejo o zakonitosti delovanja računskega sodišča z vidika integritete in avtonomije njegovih članov. Poslanci SDS, NSi in SMC so namreč pretekli teden vložili zahtevo za sklic seje, odboru pa predlagali, da predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela pozove k odstopu s funkcije. A zapletlo se je že na začetku seje, saj so opozicijski člani odbora menili, da odbor ni pristojen za reševanje omenjene tematike, temveč bi jo moralo obravnavati Komisija DZ za nadzor javnih financ. Seja je bila zaradi več postopkovnih predlogov po 20 minutah prekinjena, po glasovanju o nadaljevanju seje pa dokončno odpovedana.
Koalicijski poslanci so v zahtevi za sklic nujne seje odbora zapisali, da so se v javnosti v zadnjih tednih pojavile informacije v zvezi z računskim sodiščem, ki nazorno "nakazujejo na to, da predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opravlja dejavnost, ki je s funkcijo predsednika nezdružljiva, ter na to, da je brez utemeljenega razloga posegel v skoraj dokončan revizijski postopek s tem, da je odvzel pooblastilo prvemu namestniku predsednika računskega sodišča Jorgu Kristjanu Petroviču in ga prenesel na drugo namestnico Mojco Planinšek, ki v postopku revizije, vse do zaključka, sploh ni sodelovala".
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel od leta 2016 za okoli 250 tisoč dolarjev letno sodeluje tudi z Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) kot predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee). Vesel je na dvome o nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v Fifi odgovoril, da je Fifa neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.
Opravljanje obeh funkcij zato po njegovih besedah zakonsko ni sporno. Kot trdi, je pred nastopom funkcije v Fifi s tem seznanil KPK, ki naj ne bi imela pripomb, vendar je KPK sporočila, da soglasja, ki naj bi ga podala Veselu, v svojem arhivu nima. Dokumentacije prav tako še vedno ni razkril niti Vesel sam, čeprav je zatrdil, da je to pripravljen narediti.
Na sejo so bili vabljeni Vesel, Petrovič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec.
Začetek seje v znamenju številnih postopkovnih predlogov
Predlagatelji nujne seje so v zahtevi za sklic seje dodali, da je odbor pristojen za obravnavo problematike, ki se nanaša na javno upravo ter organiziranost in delovanje javnega sektorja. A kot je v postopkovnem predlogu na začetku seje dejal poslanec Igor Peček (LMŠ) omenjena tematika ne spada pod odbor za notranje zadeve, temveč pod pristojnost Komisije DZ za nadzor javnih financ. Predsedujoči odboru Grims je trditve Pečka, tudi predsednika Komisije DZ za nadzor javnih financ, demantiral in ponovno zatrdil, da omenjena tematika sodi pod njegov odbor.
Branko Grims, predsednik Odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in spodaj Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.
Več predlagateljev postopkovnih predlogov iz vrst opozicije je v nadaljevanju zahtevalo, da o nadaljevanju seje odločajo z glasovanjem, saj bi morali prej pridobiti mnenje o pristojnosti odbora od zakonodajno-pravne službe DZ.
Seja je bila za 15 minut prekinjena. Nato pa je predsedujoči na predlog opozicije predlagal glasovanje za prekinitev seje in pridobitev mnenja, čeprav tak predlog po njegovem mnenju ni bil ustrezen. Za je glasovalo 10 poslancev, proti 9, zato je bila seja za danes dokončno prekinjena. Sklep je poleg poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB podprla še poslanka SMC Janja Sluga. Kdaj se bo seja nadaljevala še ni znano.
Standarde za člane Evropskega računskega sodišča določa etični kodeks, ki pa ne velja za nacionalna računska sodišča. Ta med drugim v 4. členu govori tudi o pripadnosti sodišču. "Člani sodišča se ne smejo ukvarjati z nobeno zunanjo pridobitno dejavnostjo ali kako drugo zunanjo dejavnostjo, ki je nezdružljiva z opravljanjem njihovih nalog."
V nadaljevanju kodeks določa, da lahko člani sodišča sprejmejo častne, neplačane funkcije v političnih, kulturnih, umetnostnih ali dobrodelnih ustanovah ali podobnih organizacijah oziroma izobraževalnih zavodih. Člani se morajo izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov, ki bi bilo posledica teh funkcij, zlasti kadar vpleteni organ prejema financiranje iz proračuna EU.
"Uslužbenci, predvsem pa funkcionarji računskega sodišča so dolžni spoštovati določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v delu, ki se nanaša na poklicne funkcionarje in ustavno načelo zakonitosti, da morajo njegovi funkcionarji delovati zakonito, v skladu z Ustavo RS, zakoni in podzakonskimi predpisi. Računsko sodišče RS je pri svojem odločanju avtonomno, ni pa avtonomno pri spoštovanju načela zakonitosti, ki zavezuje vse uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju," so v zahtevi za sklic seje zapisali predlagatelji.
Predlagali so, da Vesel odstopi kot predsednik računskega sodišča in da odbor sprejme dva sklepa:
- Odbor naj Tomažu Veselu predlaga, da zaradi ugotovljene dalj časa trajajoče nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo v organizaciji Fifa odstopi s položaja predsednika računskega sodišča.
- Odbor naj KPK predlaga, da glede Veselovega odvzema pooblastil Jorgu K. Petroviču uvede postopek na podlagi 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
80