Slovenija je sebe dolga leta videla kot odskočno desko tujih podjetij na zahodni Balkan. Bo po vstopu v EU to vlogo prevzela Hrvaška?
Po osamosvojitvi je Slovenija, ki je leta 1991 srečno ubežala iz balkanskega kotla, v katerem se je za nekaj let razdivjala vojna, izkoristila svoje prednosti na gospodarskem področju pred državami nekdanje Jugoslavije.
Velika prednost Slovenije po osamosvojitvi
Glavni prednosti Slovenije sta bili mir in delujoče gospodarstvo, zaradi česar je postala privlačna za tuja podjetja, ta so pri nas odpirala predstavništva, ki so pokrivala vse območje nekdanje Jugoslavije.
Tudi dejstva, da je bila Slovenija najhitrejša na poti vključevanja v EU in da se je vanj vključila že leta 2004, nato pa tudi prevzela evro, so Sloveniji dajala geostrateško prednost v primerjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije.
Slovenija kot odskočna deska na Balkan
Slovenija je sama sebe začela videti kot odskočno desko tujih podjetij na Balkan oziroma kot most med Zahodno Evropo in Balkanom. Še bolj pa je gledala na Balkan kot na prostor, kamor se bodo širila slovenska podjetja.
Z vrnitvijo miru in stabilnosti so države jugovzhodne Evrope stopile tudi na pot gospodarskega okrevanja, zaradi česar se je prednost Slovenije manjšala.
Vstop v EU bo okrepil prenos predstavništev multinacionalk v Zagreb
Kot je pojasnil Matej Kovač, slovenski podjetnik, ki posluje na Hrvaškem, se prenosi regijskih predstavništev tujih podjetij iz Slovenije na Hrvaško dogajajo že zdaj, vstop Hrvaške v EU pa bo ta proces samo še okrepil.
"Tista podjetja, ki so na Hrvaškem zrasla iz slovenskih podjetij, bodo vse svoje dozdajšnje funkcije obdržala v Sloveniji. Za tista mednarodna podjetja, ki pokrivajo regijo iz enega regijskega centra, pa je Zagreb privlačnejši kot Ljubljana," je pojasnil Kovač.
Štiri prednosti Zagreba pred Ljubljano
Zagreb ima po Kovačevem mnenju štiri prednosti: geografsko je bolj na sredini regije kot Ljubljana, Hrvaška je večji trg kot Slovenija, z vstopom v EU bodo odpadle administrativne ovire, je pa tudi cenejši kot slovenska prestolnica. Ne samo izguba vloge odskočne deske, tudi slovenska podjetja, zlasti t. i. "nacionalni šampioni", niso tako uspešna v svoji gospodarski širitvi na južne trge, kot se je zdelo še pred leti.
Hrvaški prevzemi slovenskih podjetij
Še več, zaradi nasedlih tajkunskih prevzemov podjetij in prezadolženosti so znana slovenska podjetja (Droga Kolinska, Mercator, Fructal …) postala del hrvaških in srbskih podjetij.
Deloma lahko v to zgodbo vključimo tudi Dukatov prevzem Ljubljanskih mlekarn, hrvaško podjetje je del francoske multinacionalke Lactalis.
Spremenjena razmerja moči?
So ti prevzemi znanilec spremenjenih gospodarskih razmerij moči med Slovenijo in Hrvaško? Po Kovačevem mnenju gre predvsem za medijski vtis.
Res je, da imajo slovenska podjetja hude težave na južnih trgih in da smo priča dvema velikima naložbama hrvaških podjetij v Sloveniji – Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja in nakupu Droge Kolinske, to je prevzela skupina Atlantic.
Vstop Hrvaške je priložnost tudi za slovenska podjetja
Vendar je trenutno več slovenskih naložb na Hrvaškem kot hrvaških v Sloveniji. Na Hrvaškem vlagajo srednje velika podjetja, kot so Helios, Jub …. Kot je poudaril Kovač, hrvaška industrija ni toliko močna.
V hrvaški pridružitvi EU-ju Kovač vidi pozitivne strani: "Vključitev Hrvaške v EU bo, kar zadeva naložbe, dvosmerna cesta. Tudi slovenska podjetja bodo imela zdaj, ker ne bo več toliko ovir, veliko priložnosti na hrvaškem trgu."
4
