Avtorska pogodba lahko premaga s. p.

Preprostega odgovora na vprašanje, ali se bolj obrestuje avtorska pogodba ali s. p., ni. Vse je odvisno od mesečnega honorarja. Kot kaže zgornja tabela, bo izkupiček pri nižjih honorarjih prek avtorske pogodbe večji – pri 800 evrih bruto mesečnega dohodka bi bil neto dohodek honorarca za 77 evrov višji od neto dohodka s. p.-ja.

Konkurenčni avtorski honorar Za starše, ki upoštevajo dohodninsko olajšavo za otroke, so razlike še večje. V tem primeru je tudi pri višjih honorarjih, na primer pri 1.000 evrih bruto mesečnega dohodka, izplačilo prek avtorskega honorarja "konkurenčno" s. p.

Akontacija dohodnine ni končni davek Kako pridemo do izračuna dejanskega neta pri avtorskem honorarju?

Od bruto doodka moramo odšteti: – 6,36 odstotka bruto dohodka za prispevek za zdravstveno zavarovanje (ZZ), – 15,50 odstotka bruto dohodka za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), – 25 odstotka bruto dohodka, znižanega za normirane stroške (10 odstotkov od bruto dohodka) za akontacijo dohodnine, ki pa se ob upoštevanju olajšav sorazmerno znižuje.

Akontacija dohodnine namreč ni dokončni davek, ampak davčni zavezanci, ki prejemajo samo avtorske honorarje, po prejemu informativnega izračuna dohodnine dobijo vrnjeno preveč plačano dohodnino med letom.

Na 1.000 evrov honorarja 85 evrov dohodnine Primer izračuna pri 1.000 evrih mesečnega prihodka: Letni prihodek 12 tisoč evrov najprej znižamo za 10 odstotkov (1.200) normiranih stroškov, davčno osnovo 10.800 nato znižamo s splošno olajšavo v višini 4.419 evrov (za skupni letni dohodek nad 12.571 evrov znaša splošna olajšava 3.303 evre, za dohodek do 10.866 evrov pa 6.520 evrov). Osnova za dohodnino je torej 6.381 evrov, ki je po dohodninski lestvici obdavčena po 16-odstotni davčni stopnji.

Skupaj dohodnina znaša 1.021 evrov na leto oziroma 85 evrov na mesec.

Poleg dohodnine od 1.000 evrov honorarja odštejemo še 219 evrov prispevkov za PIZ in ZZ. Dejanski neto honorar tako znaša 696 evrov.

Na 1.000 evrov dohodka samozaposleni plača 60 evrov Pri normiranem s. p. je izračun bolj preprost: Od bruto dohodka odštejemo: – 232 evrov prispevkov za PIZ in ZZ, – šest odstotkov bruto dohodka za dohodnino

Od 1.000 evrov tako odštejemo 60 evrov dohodnine in 232 evrov prispevkov za socialno varnost, da samostojnemu podjetniku ostane 708 evrov.

Ta višina prispevkov sicer velja le za prvo leto poslovanja, ko država podjetnikom prizna 50 odstotkov "popusta" za pokojninske prispevke. V drugem letu poslovanja je treba za socialne prispevke plačati 270 evrov (neto izkupiček se zniža na 670 evrov), nato pa v polni višini (prispevki pri minimalni zavarovalni osnovi bodo od 1. februarja znašali 327 evrov, neto izkupiček je 613 evrov).

Brez olajšav s. p. zmaga Avtorska pogodba se bolj obrestuje le pri nižjih dohodkih, medtem ko je pri višjih v prednosti s. p. Poglejmo, koliko honorarec na letni ravni pridobi ali izgubi z odprtjem s.p.-ja pri treh različnih honorarjih.

Izračun torej pokaže, da so honorarci pri 800 evrih bruto mesečnega prihodka na letni ravni zaslužijo 924 evrov več. Honorarci med letom sicer res plačajo kar 2.160 evrov akontacije dohodnine, a na koncu, po prejemu informativnega izračuna, zaradi upoštevanja splošne olajšave dobijo vrnjeno 1.881 evrov, torej v resnici plačajo le 339 evrov dohodnine.

Že z upoštevanjem olajšave za enega otroka pa dohodnine sploh ne plačajo in tako zaslužijo 1.206 evrov več kot samostojni podjetniki – normiranci. Na drugi strani se pri 1.000 evrih dohodkov samozaposlitev splača bolj kot prejemanje avtorskih honorarjev, razen če imajo honorarci možnost uveljavljati dohodninsko olajšavo za otroke.

Kaj pa bolniški in porodniški dopust? Pri razmisleku je vendarle treba upoštevati tudi prednosti s. p.-ja. V primeru nege bolnega otroka so samozaposleni izenačeni z zaposlenimi. Tako od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dobijo nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove, plačajo pa tudi sorazmerno manj prispevkov za socialno varnost, saj jih pokrije ZZZS. Če samozaposleni zbolijo sami, imajo pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov, a šele od 31. dneva bolniškega dopusta, imajo pa pravico do porodniškega in starševskega nadomestila.

Na drugi strani bodo morali honorarci kljub plačevanju že omenjenega novega zdravstvenega prispevka v višini 6,36 odstotka še naprej plačevati tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (zdaj znaša 14 evrov, s 1. februarjem se bo zvišal na 23 evrov). Pravice do nadomestil za bolniško, porodniško in starševsko nadomestilo honorarci nimajo.

Dobra novica za honorarce pa je, da se jim bo plačevanje pokojninskih prispevkov štelo v pokojninsko dobo. Če bodo imeli letno okrog 9.500 evrov bruto honorarja, bodo imeli leto dni pokojninske dobe, ob nižjih prispevkih pa sorazmerno manj.