Sreda, 2. 5. 2018, 4.05
6 let, 6 mesecev
Erjavec: Slovenija zadovoljna z ustno obravnavo o arbitraži #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,14
44
V Bruslju je danes potekala ustna obravnava o arbitraži, ki so se je udeležile delegacije strokovnjakov Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije. Slovenska stran je z ustno obravnavo, ki je potekala na sedežu Evropske komisije, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zadovoljna. Zadovoljstvo pa je izrazila tudi hrvaška stran. V Evropski komisiji pa so po koncu sporočili le, da "posameznih postopkovnih korakov ne komentirajo".
Video: Planet TV / Novinarka: Lea Majcen
"Slovenija in Hrvaška sta imeli priložnost, da predstavita svoja stališča, pisno in ustno. Kot smo že povedali, posameznih postopkovnih korakov ne bomo komentirali," so po obravnavi sporočili iz tiskovne službe komisije.
Predstavniki slovenske delegacije so bili po Erjavčevih navedbah s sestankom zadovoljni. "Komisija je po njihovih besedah sestanek vodila na strokovni ravni, takšna so bila tudi vprašanja. Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno," je povedal.
Hrvaška stran je po ministrovih besedah v obravnavi nastopala s političnimi argumenti, torej da arbitražna razsodba ne obstaja, zaradi česar je ne morejo implementirati. Trdili so tudi, da neuresničevanje ne predstavlja kršitve prava EU.
Hrvaška stran ni predstavila nobenih novih argumentov
"Evropska komisija je iskala povezavo med neimplementacijo arbitražne razsodbe in pravom EU. Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov," je povedal Erjavec.
Postopek se bo po njegovih besedah zdaj nadaljeval z mnenjem, ki ga lahko pripravi komisija. Še prej bo pripravila poročilo za kolegij komisarjev, ki se bo odločil, ali bodo izdelali posebno mnenje, ki bo del postopka pred Sodiščem EU. "Seveda pa se lahko kolegij odloči tudi, da ne poda nobenega mnenja," je pojasnil.
Potrdilo, da so slovenska stališča argumentirali pravilno
Minister je sicer zelo zadovoljen, da so slovenski predstavniki danes dobili potrdilo, da so svoja stališča argumentirali pravilno in bo to dobra popotnica v primeru nadaljevanja postopka pred Sodiščem EU.
Današnja vprašanja komisije so bila po neuradnih navedbah zelo konkretna, osredotočala se je na povezavo med arbitražno odločbo in evropskim pravnim redom.
Tudi Hrvaška obravnavo ocenila kot uspešno
Hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić je obravnavo o arbitraži ocenila kot "zelo uspešno". Poudarila je, da so v "ugodnem vzdušju" na strokovni ravni razpravljali o sporu in da sta obe strani predstavili svoja že znana stališča.
"Zanimivo je bilo videti, da je komisija dobro preučila naše argumente in stališča ter da so vsaki strani zastavili vprašanja, ki so bila izpostavljena tudi v pisnih odzivih," je dejala v pogovoru s hrvaškimi novinarji v Bruslju. Dodala je, da je komisija prosila, naj ne objavljajo javno vseh podrobnosti z današnjega zaslišanja.
Vprašanje o mnenju komisije še vedno odprto
Vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, ostaja odprto. Prav tako še nima odgovora na vprašanje, kdaj je pričakovati odločitev komisije. Danes naj bi bila komisija le izpostavila, da je rok za podajo mnenja vključno ponedeljek 18. junij, ker je 16. junij, ko se trimesečni rok dejansko izteče, sobota.
Teoretično lahko Slovenija tožbo vloži takoj naslednji dan, torej 19. junija.
Ustna obravnava je bila pogodbeno predvidena
Ustno obravnavo predvideva pogodba EU. Po 259. členu lahko država članica EU, ki meni, da druga država ni izpolnila svojih obveznosti iz sporazumov, zadevo predloži Sodišču EU. A še pred tem ukrepom mora primer predložiti Evropski komisiji. Komisija lahko nato v treh mesecih pripravi mnenje, lahko pa se sploh ne izreče. Ne glede na to postopek pred sodiščem lahko steče.
OBRAVNAVA DOLGA DVE URI IN 20 MINUT
Obravnava, ki je potekala na strokovni ravni za zaprtimi vrati, se je začela ob 14.30, trajala pa do predvidoma 16.50. Po uvodu komisije je imela vsaka stran pol ure za predstavitev stališč, nato vsaka deset minut za odgovor na stališča druge strani. Zatem je imela komisija pol ure za vprašanja oziroma svoj odziv, potem vsaka stran pet minut za sklepno argumentacijo in na koncu komisija deset minut za svoj sklep.
Omenjeni 259. člen je Slovenija sprožila s pismom sredi marca zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Obe strani se zdaj lahko ustno in pisno izrečeta. Obravnava bo potekala za zaprtimi vrati v slovenščini, hrvaščini in angleščini. Komisijo naj bi zastopali predstavniki pravne službe, Slovenijo predstavniki zunanjega ministrstva.
Slovenija in Hrvaška sta po pričakovanjih predstavili svoja dobro znana stališča. Posebnih političnih pobud komisije se na tej strokovni obravnavi ni pričakovalo.
Arbitražno sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem.
Hrvaška naj ne bi priznavala pristojnosti EU pri reševanju spora
Neuradno je znano, da je Hrvaška na pismo odgovorila z znanim argumetnom, da ne krši prava EU in da tako Unija pri tem vprašanju nima pristojnosti. Prav to je ravno v ponedeljek ponovila državna sekretarka za evropske zadeve na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić. Dejala je, da Evropska komisija ne bo našla nobene sledi, da je Hrvaška kršila pravo EU. Hrvaška po njenih besedah zakone EU "sistematično in dosledno izvaja", ko gre za meddržavno mejo iz leta 1991.
Video: Planet TV / Novinar: Gašper Petovar
Vsebina slovenskega pisma za zdaj ostaja zaupna. Po do zdaj razkritih informacijah naj bi vključevalo povsem konkretne kršitve prava Unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava Unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.
SODIŠČE VEČINO PIRANSKEGA ZALIVA PRISODILO SLOVENIJI
Arbitražno sodišče, ki je odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, je 29. junija lani določilo mejo med državama na kopnem in na morju. Sodbo je poslušala le slovenska stran.
Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem. To sicer de iure ostaja hrvaško teritorialno morje, a na tem območju Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega morja plujejo v slovensko morje, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.
Na kopnem je sodišče bolj ali manj sledilo razmejitvam med katastrskimi občinami, kar pomeni, da je meja na nekaterih spornih območjih ostala razdrobljena in neživljenjska, zlasti na območju Mure ali pa v Beli krajini v vasi Brezovica. Slovenija je "izgubila" tudi levi breg Dragonje.
Hrvaška sodbe ne priznava in zavrača njeno uveljavitev. Ponavljajo, da so izstopili iz procesa zaradi "kontaminacije postopka" z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, čeprav je sodišče lani presodilo, da je to bila kršitev, a ne tako velika, da sodišče ne bi moglo končati svojega dela v skladu z mandatom iz arbitražnega sporazuma.
Slovenija je na drugi strani že sprejela potrebne zakone za implementacijo, a pri dokončni označitvi meje na terenu in uskladitvi evidenc brez sodelovanja Hrvaške ne bo šlo.
Evropska komisija s svojimi tako uradnimi kot neuradnimi odzivi že ves čas vzbuja občutek, da se s slovensko-hrvaškim sporom preprosto noče ukvarjati.
Pasivnost komisije
Komisija s svojimi tako uradnimi kot neuradnimi odzivi že ves čas vzbuja občutek, da se s slovensko-hrvaškim sporom preprosto noče ukvarjati, tako da po dozdajšnjih signalih od nje niti v prihodnje ni pričakovati veliko. Pravna služba komisije je po javno objavljenem julijskem zapisniku razprave kolegija o arbitražni odločbi potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU. Komisija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe obe strani tudi pozvala k njeni uresničitvi.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudarja, da se morata državi dogovoriti med seboj in da njun spor ne zanima nikogar drugega. EU je sicer sopodpisnica arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovil rešitev tega vprašanja.
Pasivnost Junckerjeve komisije je mogoče pojasniti z vplivom evropske strankarske politike. Hrvaški premier Andrej Plenković je namreč član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke.
44