Ambrožičev magisterij: Sum plagiatorstva bo raziskala pravna fakulteta

Z mariborske pravne fakultete so sporočili, da bo komisija v okviru proučitve utemeljenosti suma, da magistrska naloga ni rezultat ustvarjalnosti in lastnih dosežkov avtorja, na razgovor povabila tudi Ambrožiča, ki sicer plagiatorstvo zanika. Kot smo poročali, je analiza, ki jo je s posebnim programom za iskanje plagiatov opravila Fakulteta za računalništvo v Mariboru (FERI), pokazala, da magistrska naloga poslanca vsebuje več kot 90 odstotkov tuje diplome, ki pa ni navedena kot vir. Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je zato vodstvu mariborske pravne fakultete, kjer je poslanec magistriral, pa tudi na mariborsko fakulteto za računalništvo, ki je naredila računalniško analizo magistrskega dela oziroma primerjavo s tujo diplomo, poslal dopis s prošnjo za proučitev omenjenega primera. FERI o vplivu na izvirnost naloge ne more presojati Tako je dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko dr. Borut Žalik v odgovoru zapisal, da je računalniška analiza skladnosti dveh besedil opozorila na večje ujemanje. "V kolikšni meri ugotovljeno ujemanje vpliva na izvirnost magistrske naloge, naša fakulteta ne more presojati, saj je magistrsko delo s področje prava," je pojasnil. Dekan Pravne fakultete v Mariboru dr. Saša Prelič pa je na podlagi Statuta Univerze v Mariboru sklical sejo Senata Pravne fakultete in mu predlagal, da imenuje tričlansko komisijo iz vrst habilitiranih univerzitetnih učiteljev, ki bo proučila utemeljenost suma, da magistrska naloga ni rezultat ustvarjalnosti in lastnih dosežkov avtorja, preverila pa bo tudi vse relevantne okoliščine in na razgovor povabila tudi Ambrožiča.

Stranka bo o usodi poslanca odločala prihodnji teden Poleg komisije pa bo o poslancu Ambrožiču odločala tudi Pozitivna Slovenija. Kot so sporočili, bodo "v torek, 31. julija, na seji sveta stranke člane sveta seznanili z dosedanjimi ugotovitvami in sprejeli sklep o nadaljnjem statusu poslanca Ambrožiča v poslanski skupini in stranki Pozitivna Slovenija".

V javnosti pa so se pojavila tudi ugibanja, da naj bi Ambrožič stranki zagrozil, da bo v primeru izključitve iz poslanske skupine ali poziva k odstopu zaradi plagiatorstva javno problematiziral drugačna merila stranke pri presojanju spornosti dejanj v primeru Mitje Meršola in Marka Jakliča. Informacijo smo preverili tudi v stranki, tam pa so zadevo zanikali.

Simčiča obsojali, glede Ambrožiča izjav ne dajejo Poslanci PS-ja sicer glede omenjenega magistrskega dela v javnosti niso želeli dajati izjav. Bolj glasni so bili v primeru nekdanjega poslanca DeSUS-a Ivana Simčiča, ki naj bi ponaredil srednješolsko spričevalo.

Gašpar Gašpar Mišić je tako takrat poudarjal, da oseba, ki si je privoščila kaj takšnega, sploh ne bi smela kandidirati na parlamentarnih volitvah, njegova strankarska kolegica Maša Kociper pa je zatrjevala, da "si verjetno vsi želimo, da se agonija s Simčičevim spričevalom prekine in da v DeSUS-us prejmejo odločitev, ki bo prava in ki bo povrnila ugled državnemu zboru".

V primeru Simčič se je oglasil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da zadeva zelo negativno vpliva na verodostojnost in legitimnost poslanca, na ugled državnega zbora in na slovensko politiko v celoti.

Podobno je odgovoril tudi v primeru poslanca Ambrožiča. V odgovoru je tako zapisal, da ima poslanec, če se izkaže, da so sumi utemeljeni, priložnost, da izkaže svoje razumevanje in odnos do etike in morale v politiki in javnem življenju na splošno.