Ali Gregor Virant potrebuje zasilni izhod? "Ne," je prepričan sam.

Predsedniku Državljanske liste (DL) in notranjemu ministru moramo priznati učinkovitost pri odgovarjanju na vprašanja. Odgovarja kratko in ne dolgovezi. A težko bi rekli, da ni značilen slovenski politik. Marsikateri njegov odgovor je takšen, kot ga lahko slišimo tudi iz ust predsednikov preostalih parlamentarnih strank.

Presenetil nas je s populističnih odgovorom, da bi bruseljski tehnokrati upravljali "s slovensko državo namesto slovenskega ljudstva". Izvedeli smo, da pogreša nekdanjega tesnega sodelavca in finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

Odgovoril je na vprašanja, ali bi šel še kdaj v koalicijo s predsednikom SDS Janezom Janšo, zakaj je v odličnih odnosih s predsednico vlade Alenko Bratušek in zakaj brani ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela.

Katera parlamentarna stranka je najbolj čista? (Smeh, nato kratek razmislek.) Vse imajo svoje madeže, nobena ni popolnoma čista. Modro bi bilo, če bi vse sprejele načrt integritete.

Pričakoval sem, da boste rekli, da je DL ta stranka, ki ima najvišje etične standarde. Ne, tega pa ne bom rekel.

Zakaj? Ne zdi se mi spodobno, da bi sami sebe hvalili.

Vi načrt integritete že imate? Sprejeli smo določene ukrepe. Ob primeru Gašpar Gašpar Mišič smo na svetu stranke sprejeli odločitev, da se DL s kadrovanjem v gospodarskih družbah v državni lasti ne bo ukvarjala in da se od tega popolnoma distancira.

Torej gre za nek sklep, ne za kakšen dokument stranke? Da, to je bila odločitev sveta.

Glede etičnih standardov je zdaj najbolj na tnalu vaš minister Samo Omerzel. S čim je prepričal vas? Zame je bilo ključno, da njegovo podjetje ne sklepa novih poslov s podjetji, ki spadajo na področje njegovega ministrstva, čeprav bi formalno to lahko naredil in ne bi bilo nezakonito. Šlo bi za nadaljevanje poslov, ki jih je njegovo podjetje z Darsom že imelo. A smo mu jasno povedali, da to ne gre.

A njegova odločitev je bila tudi posledica medijskih pritiskov. Ali ni ravno v tem težava slovenske politike? Tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja na to. Ne gre samo za spoštovanje predpisov, ki določajo nekatere omejitve. Pomembna je nadgradnja, politična kultura. Ali ni minister Omerzel tu zdrsnil? Minister Samo Omerzel ima malo oziroma nič političnih izkušenj. Bistveno bolje bi bilo, če bi odločitev sprejel sam, ne pa da smo ga na to opozorili drugi oziroma mediji. Najbolj pomembno je, da se je odločil, da bo spoštoval najvišji standard, torej da podjetje, ki je v njegovi lasti, ne bo poslovalo s podjetjem v državni lasti.

To ni edini primer, ki bremeni ministra. S čim vas je prepričal glede razpisa za registrske tablice? Zelo poudarjate, da mora država paziti na vsak evro, a v omenjenem razpisu bistveno cenejši ponudnik ni bil izbran. Res je, da ni izpolnjeval nekaterih zahtev, a niso bile tako pomembne. Razpis bi lahko ponovili. Sam ne bi izbral ponudnika, ki bi ponujal višjo ceno. Tega še nisem naredil, zato me je primer še posebej zanimal. Gospod Omerzel mi je poslal sklep Državne revizijske komisije, ki je odločala o reviziji neizbranega ponudnika. Ministrstvu je v celoti pritrdila. To me je prepričalo.

A pomembno je vprašanje, zakaj je za šest milijonov evrov cenejši ponudnik padel na razpisu. Gre za formalne ali vsebinske razloge? Strinjam se, a mislim, da je prav, da vam to pojasni gospod Omerzel.

Vodstvo KPK je bilo ob odstopu zelo konkretno. Katere zakonske predloge boste vložili v parlamentarni postopek? V celoti sem pripravljen prevzeti besedilo novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki so ga pripravili na KPK. Vložil bom tudi predlog zakona, ki omogoča odpoklic županov, in predlog zakona, ki prepoveduje opravljanje političnih funkcij pravnomočno obsojenim.

Zagotovilo, da bi to sprejeli v parlamentu, bi bil zapis v koalicijsko pogodbo. Da, to bomo poskušali vključiti.

Vam bo uspelo? Mislim, da gre za predloge, ki bi jim stranke v teh časih težko nasprotovale. Naj pa spomnim, da je poslanska skupina DL vložila zakone, ki bi preprečevali opravljanje političnih funkcij pravnomočno obsojenim, vendar je bil ta zakonski paket, tako imenovani Mister Muscolo, zavrnjen.

Vaš odnos s predsednico vlade Alenko Bratušek je … … odličen.

Kaj vaju veže? Delo in zelo sorodni pogledi na ključna vprašanja Slovenije.

Ali to pomeni trajnejše zavezništvo med DL in Pozitivno Slovenijo? Želim si, da bi politika in linija Alenke Bratušek v PS zmagali, in sodelovanje med strankama bo v tem primeru več kot odlično.

Če boste na naslednjih volitvah seveda prišli v parlament? O tem sploh ne dvomim.

Javnomnenjske raziskave vam niso naklonjene. Pri več kot 50 odstotkih neopredeljenih volivcev te raziskave niso pokazatelj, kaj se bo zgodilo na volitvah leta 2015.

Pogrešate del stranke, ki je odšel z nekdanjim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem? Pogrešam ga. Med nami ni bilo velikih razlik v političnih pogledih. Šlo je bolj za čustveno odločitev in za to, da ni verjel, da lahko vladi Alenke Bratušek uspe.

Vi mislite, da ji je uspelo? Vladi uspeva. Vleče prave poteze in ustvarja pogoje, da lahko na prihodnost gledamo optimistično.

Postaviva se v kožo ljudi, ki so recimo mlajši od 40 let. Država jemlje posojila po visoki obrestni meri, gospodarske rasti ni. Verjamem, da je marsikdo zaskrbljen, kam pelje takšno zadolževanje. Mladi so gotovo največja žrtev te krize in v nadaljevanju mandata jih bomo morali dati na prvo mesto. Do zdaj so bili večkrat v ospredju upokojenci. Glede zadolževanja moramo v najkrajšem mogočem času konsolidirati javne finance in omogočiti, da se začne javni dolg zmanjševati.

Grehe iz preteklosti bomo žal morali poravnati davkoplačevalci, zato upravičeno pričakujemo, da bodo odgovorni kaznovani in da bomo vodili državo tako odgovorno, da se nam to ne bo ponavljalo.

Slišimo, da denarja iz sklada ESM ne bomo vzeli, ker ne pustimo, da bodo tujci vplivali na našo politiko. Ali ne gre za poenostavljen ali pa ideološki argument? Predsednik SDS Janez Janša recimo opozarja na bistveno nižje obrestne mere. Gospod Janša je bil tisti, ki je najbolj glasno opozarjal na nevarnosti prošnje za tujo pomoč. Pred kratkim, ko je bil na oblasti, se je zelo zavzemal za to, da ostane Slovenija v polni meri suverena. Prošnja za tujo pomoč zanesljivo pomeni izgubo velikega dela suverenosti. Poenostavljeno povedano, bruseljski tehnokrati upravljajo s slovensko državo namesto slovenskega ljudstva.

Z ustrezno ekonomsko in fiskalno politiko ter politično stabilnostjo moramo zagotoviti, da se bodo obresti na mednarodnih finančnih trgih znižale. V zadnjem času se dogaja prav to.

Ali ne bi ravno trojka prinesla tisto, za kar se zavzema DL? To bo Slovenija naredila sama, brez trojke. Do leta 2017 bomo postopoma konsolidirali javne finance, nato pa bomo začeli zmanjševati našo javno zadolžitev.

Kako bi nekomu, ki ne pozna primera letalskih kart pri Adrii Airways, ki ga preiskuje KPK, razložili vaš nakup ugodnih kart? Že večkrat sem javno pojasnil, da nisem nikoli zahteval, pričakoval ali prosil za kakršnekoli ugodnosti. Nisem imel vpliva na cene vozovnic.

Če bi meni nekdo na ulici ponudil 100 evrov, bi se vprašal, zakaj sem jih dobil. Če bi Adrio vprašali za letalske vozovnice za Sarajevo in bi jih dobili po ceni 150 evrov, dvomim, da bi se vam to zdelo posebej poceni. Še posebej, če bi v nekaj letih več desetkrat leteli s to družbo. Ta primer je javno preveč napihnjen, ker me poskušajo stlačiti v isti koš še s kom. Počakajmo, kaj bo povedala KPK.

A podoben primer ste že imeli. V predvolilni kampanji ste, podobno kot minister Omerzel, zaradi hudih medijskih pritiskov vrnili ministrsko nadomestilo. Tega ne bi storili, če pritiskov ne bi bilo. V tem primeru ni bilo nič nezakonitega, to je ugotovila tudi KPK. Številni politični analitiki še danes pravijo, da je bila moja edina napaka, da sem denar vrnil.

Kaj mislite vi? To je že tako daleč, da se v tiste čase ne vračam.

Boste kandidirali na evropskih volitvah? Nismo še tako daleč, da bi v stranki o tem govorili.

Ena od medijskih špekulacij je, da naj bi bile te volitve vaš izhod v sili iz domače politike. Takšnih izhodov ne potrebujem, ker sem se zunaj politike vedno znašel s svojim delom in znanjem. Iz materialnih razlogov politike nisem nikoli potreboval in je ne bom niti v prihodnje.

A izkušnje z Brusljem imate. Bi vas to zanimalo? Vsakršne izkušnje in stiki s tujino me zelo veselijo in se v tem dobro znajdem.

Če bi se odločili za kandidaturo in bili izvoljeni, bi se vam zdel dober model SD, ko je Borut Pahor stranko vodil iz Bruslja? O tem je prezgodaj govoriti, stranka sploh še ni razpravljala o kandidatih za evropske volitve.

V kakšnih odnosih sta s pravosodnim ministrom Senkom Pličaničem? Odličnih. Ravnokar sva bila na kosilu.

Mediji ga omenjajo kot človeka, ki ima ambicije, da bi vodil stranko. Mislite, da jih ima? Težko ocenjujem. DL je izrazito demokratična stranka. Predsednika in vodstvo bomo dobivali brez kakšnih …

… stricev iz ozadja … … stricev iz ozadja in brez prepirov. Dogovorili se bomo. Stranka mora delovati neodvisno od konkretne osebe, recimo mene kot ustanovitelja stranke. Moja velika želja je, da bi DL v prihodnje uspevala. Ta želja je večja od želja, ki so povezane s tem, kakšno vlogo bom v njej igral.

Spomladi greste na kongres? Najverjetneje po evropskih volitvah.

Bo to volilni in programski kongres? Da.

Bo od rezultata na volitvah, vsaj kratkoročno, odvisna tudi prihodnost stranke? Gotovo.

Obstaja možnost, da bi šli še kdaj v koalicijo z Janezom Janšo? Ne verjamem.

Kako komentirate razmere na desni sredini, kjer je Janša še vedno najmočnejši? Prišel bo čas, ko odstotki volivcev, ki so do zdaj brezrezervno zaupali v Janeza Janšo, ne bodo več tako visoki.