Adventni čas - priprava na praznovanje božiča

Adventni venec se je, kot je pojasnila etnologinja Nena Židov, na večjem delu Slovenije kot okras uveljavil v 80. letih 20. stoletja.

"Z adventnim časom v katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na praznik Gospodovega rojstva," so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK). Čas priprave na božič se začenja s prvo adventno nedeljo, zaključi pa se v tednu po četrti adventni nedelji na božično vigilijo, 24. decembra.

V katoliški cerkvi poznajo dva "Gospodova prihoda"

Latinska beseda adventus pomeni prihod. V katoliški cerkvi, kot so pojasnili na SŠK, poznajo dva "Gospodova prihoda", in sicer je prvič Jezus Kristus prišel na svet kot človek po materi Mariji, njegov drugi prihod pa kristjani pričakujejo na sodni dan. Adventni čas ima tako dvojen značaj, poleg priprave na praznovanje spomina prihoda "Božjega Sina" med ljudi na božični dan je advent tudi čas pričakovanja drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.

Poleg materialne pomembna tudi duhovna priprava

Zunanja in vidna priprava na praznik je adventni venec s štirimi svečami, na katerem bodo, kot so sporočili s SŠK, verniki po domovih in v cerkvah na prvo adventno nedeljo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno. "Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju," so zapisali.

Poleg zunanjih in materialnih priprav pa k pripravi na cerkvene praznike, kot navajajo na SŠK, sodi tudi duhovna priprava v obliki molitve in duhovne poglobitve, lahko pa tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine. "Čas pričakovanja novega življenja za mnoge kristjane pomeni čas osebnega iskanja in solidarnosti z bližnjimi in/ali posebej potrebnimi," so še zapisali.

Advent je z dodano krščansko vsebino prekril del poganskih šeg

Kot je pojasnila etnologinja Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja, se v predbožičnem času prepletajo cerkvene in posvetne šege, sicer pa je advent "z dodano krščansko vsebino prekril del poganskih šeg, povezanih z zimskim sončnim obratom". Po njenih besedah se v tem času namreč pojavljajo "številne šege, večinoma v povezavi z verovanjem v posebno moč rastlinja in ognja, vračanjem duhov umrlih in z adventnimi svetniki".

"V zvezi z verovanjem v posebno moč rastlinja se v adventnem času pojavljajo Adonisovi vrtički - v plitve posodice posejano žito, ki vzkali do božiča in se ga največkrat uporablja kot okras jaslic," je pojasnila Židova. Adventni venec iz zimzelenega rastlinja in s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne nedelje, se je po njenih navedbah na večjem delu Slovenije kot okras doma uveljavil v 80. letih 20. stoletja, "le Slovenci v Kanalski dolini so ga poznali že na začetku 20. stoletja".

Včasih je bil tudi adventni čas v znamenju posta

V preteklosti so otroci štiri adventne nedelje hodili k jutranjim mašam z zelenimi adventnimi venci in gorečimi svečami na glavi, po maši pa so, kot navaja Židova, koledovali po domovih in pri tem peli adventne in božične pesmi. "Do srede 20. stoletja so se še marsikje upoštevali neobvezni post, to je bilo obdobje, ko fantje niso ne prepevali ne vasovali, ni bilo ženitovanj in veselic," je še dodala.

V povezavi z adventnimi svetniki so znane šege na barbarino, lucijino in miklavževo. Na barbarino, 4. decembra, je prepovedano šivanje, se pa na ta dan po besedah Židove seje žito za Adonisov vrtiček in daje v vodo veje, da bi za božič cvetele.

Najbolj znani so prav gotovo Miklavževi obhodi

Na miklavževo, 6. decembra, so znani miklavževi obhodi, obdarovanje otrok in miklavževi sejmi v večjih krajih, na lucijino, 13. decembra, pa so bili v vzhodni Sloveniji znani obhodi lucij, ki so strašile ali obdarovale otroke, in polažarjev, ki so po domovih voščili za boljšo nesnost kokoši. Na ta dan so tudi vedeževali, predvsem o vremenu in ljubezni, pojasnjuje Židova.

Pravoslavni božič bodo praznovali 7. januarja

V Pravoslavni cerkvi bodo božič praznovali 7. januarja, šesttedensko pripravo nanj pa so začeli v petek, z dnevom posta, je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković. Na božič se, kot je dejal, pripravljajo z molitvijo in premišljevanjem, v tem času pa je vsaka nedelja "nekaj posebnega". Med drugim je ena posvečena otrokom, ena materam in ena očetom.