25. junij - dan državnosti

Zvečer istega dne je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

Zvezni organi so zahtevali preklic novosprejetih zakonov Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v Teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče.

Velika plebiscitarna večina za slovensko samostojnost V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. decembra 1990). Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 prevzela nadzor nad svojimi mejami.

Po razglasitvi samostojnosti je JLA začela z napadom Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Velik pomen diplomatske dejavnosti Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.

Po osamosvojitvi čakanje na priznanje najpomembnejših držav Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta OZN), 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava, piše v Korakih v času.

Ob dnevu državnosti bo po Sloveniji več slovesnosti. V DZ bo danes slavnostna seja, na kateri bo slavnostni govornik podpredsednik DZ Vasja Klavora, sledila pa bo osrednja slovesnost ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Türk. V ljubljanski stolnici pa bo danes maša ob dnevu državnosti, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.