Četrtek, 21. 5. 2026, 18.00
3 tedne, 3 dni
Olimpijski komite Slovenije
Klara Lukan odličen primer, da je ob športnem mogoč tudi akademski uspeh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Klara Lukan je dlična ambasadorka certifikata športnikom prijaznega izobraževanja in odličen dokaz, da se je mogoče ob vrhunskem športu osredotočiti tudi na akademski uspeh.
"Naš poglavitni namen je, da imamo čim manj neizobraženih športnikov, ko pride do prehoda iz športne kariere na trg dela," je glavni cilj certifikata športnikom prijaznega izobraževanja, projekta Olimpijskega komiteja Slovenije, razgrnil nekdanji biatlonec Peter Dokl. Krovna slovenska športna zveza OKS certifikat podeljuje izobraževalnim ustanovam, da bi mladim športnikom zagotovila kar najboljše pogoje tako za športni kot akademski napredek, ki je v tem projektu poglaviten. Odlična ambasadorka projekta in odličen dokaz, da se je mogoče ob vrhunskem športu osredotočiti tudi na izobraževanje je Klara Lukan, ki je bila nedavno izbrana za najboljšo evropsko atletinjo meseca aprila. "Vse se da, če ima človek pravo organizacijo, strukturo, motivacijo in cilje, ki ga potem ženejo naprej," pravi odlična slovenska atletinja.
Katja Koren: Če si izobražen, je veliko lažje. Vemo, da so ti vrata odprta marsikje, čeprav še vedno včasih dobimo tisti pogled, kaj naj pa počnemo z vami športniki.
Olimpijski komite Slovenije se poleg štipendiranja v zgodnjih fazah športne poti, že nekaj let posveča pomoči športnikom tudi po tekmovalni karieri. Dobro deluje karierni center OKS, zdaj pa so položili še odlične temelje pri izobraževanju športnikov, saj lahko prav izobrazba izrazito olajša tisti za športnika vedno malce pretresljiv prehod iz tekmovalnega v civilno življenje. "Če si izobražen, je veliko lažje. Vemo, da so ti vrata odprta marsikje, čeprav še vedno včasih dobimo tisti pogled, kaj naj pa počnemo z vami športniki. Izobraževanje nam da še tisto neko drugo dimenzijo in vemo, da smo lahko športniki zelo dober kader za zaposlitev," meni nekdanja odlična alpska smučarka, nosilka bronastega odličja z olimpijskih iger v Lillehammerju 1994 Katja Koren, danes podpredsednica OKS za področje športnikov in olimpijskih vrednot.
Namen je imeti čim manj neizobraženih športnikov
Peter Dokl: Naš namen je, da imamo čim manj neizobraženih športnikov, ko pride do prehoda iz športne kariere na trg dela.
Na področju kariernega svetovanja in pomoči pri OKS sodelujejo domala sami nekdanji vrhunski športniki, z osebnimi izkušnjami s tega prehoda v civilno življenje. "Od naših sovrstnikov smo se razlikovali v tem, da smo imeli v prostem času še eno veliko obveznost in ta je bila šport," pravi eden od takšnih, nekdanji biatlonec in olimpijec Peter Dokl, vodja oddelka za športnike in olimpijske vrednote na OKS. "Čutimo se poklicane, da smo mi tista ustanova v Sloveniji, ki nudi podporo športnikom na tej poti v drugo kariero. Olimpijski komite nudi podporo športnikom pri pridobitvi izobrazbe že med športno kariero. Naš namen je, da imamo čim manj neizobraženih športnikov, ko pride do prehoda iz športne kariere na trg dela," je še dodal na predstavitvi certifikata športnikom prijaznega izobraževanja, ki bo športnikom in njihovim staršem zdaj olajšal odločitve o tem, na katero šolo se vpisati. Poudarja pa, da je glavna naloga tudi na certificiranih šolah popolna izobrazba športnikov brez bližnjic, preskakovanj ali opuščanj predpisanih programov.
Za pridobitev certifikata je potrebnega nekaj dela
Mladim športnikom se šole prilagajajo predvsem s prilagojenimi urniki, prilagoditvami terminov za opravljanje izpitov, s koordinacijo med trenerji in profesorji, zagotavljanjem prostorov in tudi primerne prehrane, kot je pojasnil predstavnik ene od certificiranih šol, gimnazije Šiška. Na tej imajo trenutno 461 dijakov, ki so registrirani športniki. Tekmujejo v 32 športih, kar pomeni najmanj 32 različnih pristopov in prilagoditev. V šišenski gimnaziji svojim dijakom omogočajo odlične športne pogoje, imajo telovadnico, bazen, posebne učilnice, dijaški dom, v neposredni bližini raste nacionalni atletski center, zagotavljajo jim prehrano izven standardnih ur, s široko paleto jedilnikov, od veganskih, vegetarijanskih, pa do t. i. XL (ekstra large oziroma posebej velikih, op. p.) menijev, s katerimi po napornih treningih lahko nadomestijo potrošene kalorije.
Gimnazija Šiška ima poleg številnih razumevajočih profesorjev še devet koordinatorjev, pa po dva športna psihologa in fizioterapevta. Zaradi odličnih pogojev njihovo šolo obiskujejo dijaki iz cele Slovenije, prebivajo lahko namreč v bližnjem dijaškem domu, zvezdniški pa je trenutno razred četrti A, ki ima kar tri svetovne prvake v svojih starostnih kategorijah, med temi je en tudi svetovni rekorder, se je pohvalil profesor. Da bi torej zadostili zahtevam certifikata športnikom prijaznega izobraževalnega zavoda, je potrebnega nekaj dela, a tega opravljajo z veseljem in ponosom, je še povedal: "To so čudovite stvari!"
Lepšega primera skorajda ni
"Kombinacija športa in izobraževanja je neka cona izven udobja in večkrat slišim, da tega ni mogoče združevati, da je ob športu nemogoče tudi študirati. Ampak jaz lahko to odločno zanikam."
Izjemna ambasadorka projekta OKS in odličen dokaz, da se je mogoče ob vrhunskem športu osredotočiti tudi na izobraževanje je Klara Lukan, ki je po mednarodni maturi na bežigrajski gimnaziji končala študij biotehnologije, nato pa lani postala še magistrica poslovnih ved. "Šport od nas zahteva, da smo konstantno v neki coni nelagodja in se mi zdi, da se ravno v tej coni zgodi prava rast. Tudi ta kombinacija športa in izobraževanja je torej neka cona izven udobja in večkrat slišim, da tega ni mogoče združevati, da je ob športu nemogoče tudi študirati. Ampak jaz lahko to odločno zanikam. Iz lastne izkušnje lahko povem, da meni je uspelo. Verjamem tudi, da če bi se osredotočila zgolj na šport in pustila šolo, bi bila dejansko slabša in ne bi bila tako uspešna pri doseganju vseh teh rezultatov, kajti ta šola me je enostavno prisilila, da sem se organizirala. Nisem razmišljala o tem, kako težko je, ampak samo o tem, kako bom vse to izpeljala in zapakirala v neko uspešno zgodbo," pravi 25-letna Šentjernejčanka.
Ni še konec
"Vse se da, če ima človek pravo organizacijo, strukturo, motivacijo in cilje, ki ga potem ženejo naprej. In pa jaz sem vedno vzela te preizkušnje kot nek izziv," je še razkrila nova slovenska državna rekorderka v polmaratonu in prva Evropejka, ki se je na cestnem teku na deset kilometrov spustila pod mejo pol ure. Pred rdečelaso dolgoprogašico so novi tekmovalni izzivi in veliki cilji, a vseeno pravi, da tudi z izobraževanjem še zdaleč ni zaključila. "Ja, res je, zdaj se nagibam proti doktorskem študiju. Že lansko leto, ko sem magistrirala na ekonomski fakulteti, sem nekako v sebi čutila, da to še ni vse, čeprav sem nekaj časa pred tem govorila: samo še ta magistrska, samo še ta magistrska. Ampak v tistem trenutku, ko sem s tem zaključila, sem začutila, da še ni konec. Zdaj sem dejansko začela malo raziskovati za doktorski študij, ker se mi zdi, da če se bom organizirala, mislim, da je tudi to popolnoma izvedljivo."
