20. strateški forum na Bledu v luči številnih kriz

Na osrednjem zunanjepolitičnem dogodku, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija, se bo danes in v torek zbralo več kot dva tisoč udeležencev, med njimi številni visoki gosti, vključno s celotnim slovenskim političnim vrhom, še tremi premierji in tremi predsedniki.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Nataša Pirc Musar sta ob začetku jubilejnega 20. strateškega foruma na Bledu izpostavili, da se svet sooča s številnimi krizami in izzivi, ter se zavzeli za krepitev demokratičnih načel, diplomacije, človečnosti in vladavine prava. Pri tem mora vidnejšo vlogo po njunem mnenju prevzeti enotna Evropa.

"Potrebujemo trdna sidra"

Fajon je dejala, da letošnji strateški forum na Bledu z naslovom Pobegli svet poteka "sredi krize, vojn, nepravičnosti in globoke negotovosti", v takšnih časih pa po njenih besedah potrebujemo "trdna sidra: vladavino prava, skupno solidarnost in moralno vest".

Slovenija po njenih besedah verjame, da se "mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem". Kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije je omenila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan.

Pri tem je izpostavila močno podporo Ukrajini in njeni evropski prihodnosti v sodelovanju s transatlantskimi zavezniki.

Razmere v Gazi je opisala kot nepredstavljive in poudarila, da je Slovenija lani priznala Palestino, ker "verjame, da mir zahteva pravičnost", od takrat pa je sama sprejela še več ukrepov proti Izraelu. Omenila je tudi druge konflikte in krize po svetu, zaradi katerih trpijo milijoni ljudi.

Širitev EU na Balkan kot geostrateška nujnost

Glede Zahodnega Balkana pa je poudarila predvsem potrebo po širitvi EU, ki "ni usluga, temveč geostrateška nujnost". "Slovenija ostaja zavezana (...) oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo," je dejala ministrica.

Antonio Costa: Države Zahodnega Balkana morajo spremeniti miselnost in preseči zgodovinske spore

Zahodnobalkanske države, ki se želijo pridružiti EU, morajo spremeniti miselnost in preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost, je danes na Blejskem strateškem forumu (BSF) dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ob tem se je zavzel za bolj samostojno, odporno in suvereno Evropo.

Foto: STA "Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo unijo pripraviti na širitev - z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, vendar pa bo vredno," je pred uvodno razpravo letošnjega BSF o širitvi unije povedal Costa.

Po njegovih besedah bodo morali vsi v EU in na Zahodnem Balkanu prevzeti odgovornost, saj ne gre za geografijo, ampak za vrednote. Širitev je velik izziv za Evropsko unijo in njene članice, še bolj zahteven pa je za zahodnobalkanske države.

"Resnični izziv predstavlja sprememba miselnosti: preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost," je dejal.

V svojem nagovoru na jubilejnem 20. BSF se je zavzel tudi za bolj samostojno, odporno in suvereno Evropo, predvsem v luči nedavno doseženega trgovinskega dogovora med EU in ZDA ter diplomatskih prizadevanj za končanje ruske agresije na Ukrajino.

"Zavzemamo se za svet, v katerem je mir zaščiten, partnerstva iskrena in v katerem so načela Ustanovne listine Združenih narodov upoštevana - ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih," je poudaril.

Pri tem je med drugim obsodil humanitarno katastrofo in lakoto v Gazi, kjer Izrael še krepi napade. Pozval je k takojšnji prekinitvi ognja, neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč, ustavitvi širjenja nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih ter obnovitvi mednarodne zavezanosti rešitvi dveh držav.

Glede okvirnega trgovinskega dogovora z ZDA je priznal, da je ta neuravnotežen, vendar bi bilo zaostrovanje odnosov s ključno zaveznico, medtem ko je evropska vzhodna meja ogrožena, "nespametno tveganje". "Obenem morajo naši partnerji, vključno z ZDA, vedeti, da bo EU vedno branila svojo suverenost, državljane, podjetja in vrednote," je poudaril predsednik Evropskega sveta.

"Zavzemamo se za svet, v katerem je mir zaščiten, partnerstva iskrena in v katerem so načela Ustanovne listine Združenih narodov upoštevana - ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih," je še poudaril v imenu EU.

Pri tem je med drugim obsodil humanitarno katastrofo in lakoto v palestinski enklavi Gazi, kjer Izrael še krepi napade. Pozval je k takojšnji prekinitvi ognja, neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč, ustavitvi širjenja nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih ter obnovitvi mednarodne zavezanosti rešitvi dveh držav.

Palestinci si po njegovih besedah zaslužijo mir, dostojanstvo in državnost, kar pa je tudi najbolj vzdržna pot do varnosti za Izraelce. Oboje bo mogoče doseči le ob bolj aktivnem sodelovanju EU s partnerskimi državami v regiji in če bo EU govorila z enim močnim glasom.

Odločanje držav članic s soglasjem na področju skupne zunanje politike EU ne pomeni pravice do veta, ampak posebno odgovornost vsake članice, da v duhu sodelovanja išče kompromise, je povedal.

"V današnjem razdeljenem svetu Evropska unija izbira ukrepanje - ne samo prek moči, ampak tudi skozi partnerstva, načela in vztrajnost," je nagovor na BSF, ki letos poteka pod naslovom Pobegli svet, sklenil Costa.

Kot grožnjo miru je Fajon izpostavila še dezinformacije, tuje vmešavanje in zlorabo umetne inteligence, ki "spodkopavajo zaupanje, izkrivljajo realnost in slabijo demokratične institucije od znotraj".

Naštela je štiri ukrepe za reševanje globalnih kriz: "Moramo združiti Evropo in zaveznike iz Nata za odločno in načelno globalno vlogo. Ponovno vzpostaviti učinkovit multilateralizem – Varnostni svet ZN, ki odločno ukrepa in ne zavlačuje. Dosledno spoštovati mednarodno pravo, brez dvojnih standardov. Izbrati resnico namesto strahu, pravičnost namesto molka in ljudi namesto moči."

Dodala je, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu kot zagovornica demokratičnih načel in vrednot, diplomacije in vladavine prava.

Podobno je v svojem nagovoru menila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti.

Predsednica o vrsti izzivov

Kot izzive je izpostavila ksenofobijo in nestrpnost do drugače mislečih, zanikanje pravic žensk, marginalizacijo manjšin, iskanje grešnih kozlov med migranti ter podporo genocidni in apartheidni politiki.

Izpostavila je, da se zgolj 80 let po drugi svetovni vojni "celo preprečevanje genocida – najbolj gnusnega zločina proti človeštvu – ne zdi več tako samoumevno kot nekoč", ter kritizirala "genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi".

"Kot ljudje moramo poskrbeti, da Gaza in Zahodni breg nikoli ne izgineta iz soja političnih žarometov," je dejala Pirc Musar.

Dodala je, da naš odnos do Gaze razkriva, kdo smo v resnici, in odraža naše razumevanje človečnosti. "Končni odziv EU na izraelska dejanja v Gazi bo svetu pokazal, kako naši voditelji vidijo prihodnost Evrope – ali so demokracija, enotnost, raznolikost in zaupanje v mednarodno pravo še naprej v središču evropskega povezovanja," je dejala predsednica.

Izrazila je podporo pobudi, da bi Nobelovo nagrado za mir prejeli posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese in zdravniki, ki skrbijo za prebivalce Gaze.

"Ne smemo stati ob strani in zgolj opazovati, kako se zgodovina odvija brez nas. Ne smemo dopustiti, da hladni pragmatizem izsesa dušo iz Evrope. Zdaj je čas, da močnim povemo pogumno, neomajno resnico. To je naš trenutek, da se odločimo, na kateri strani zgodovine bomo stali," je dodala.

Forum nosi naslov Pobegli svet 

Forum letos nosi naslov Pobegli svet, s čimer želijo po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon opozoriti na vrsto oboroženih konfliktov, vse bolj načet svetovni red in kršitve mednarodnega prava.

V ospredju razprav bo vloga Evrope v tem novem globalnem okolju, pri čemer bo strateško vizijo delovanja EU danes predstavila zunanjepolitična predstavnica Kallas.

Srečanje se je sredi dneva začelo z uvodnimi nagovori generalnega sekretarja BSF Petra Grka, Fajon in predsednice republike Nataše Pirc Musar. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Premier bo vodil razpravo o približevanju držav Zahodnega Balkana EU 

Govora bo tudi o približevanju držav Zahodnega Balkana EU. Premier Robert Golob bo gostil razpravo s premierji Hrvaške, Albanije in Črne Gore ter evropsko komisarko za širitev Marto Kos.

Kot eno od perečih vprašanj v svetu, tudi glede uveljavljanja vloge EU, bo na še enem od panelov tema vojna v Ukrajini. Ločeno se bodo razpravljavci na več panelih posvetili evropski konkurenčnosti.

Nagrado BSF Distinguished Partner Award, namenjeno posameznikom, ki s svojim delovanjem izpostavljajo ključna globalna in regionalna strateška vprašanja ter podpirajo aktivnosti foruma, bo prejel nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je dal pobudo za prvi forum leta 2006.

Ob robu foruma, ki se bo nadaljeval v torek, se bodo zvrstila števila dvostranska srečanja.

Novice Blejski strateški forum za mlade: "Ne delamo si utvar, da bomo v podaljšanem koncu tedna rešili svet"

Mnenja Branko Soban: Srbsko orožje za genocid v Gazi

Novice V razpravi na BSF tudi o možnih posledicah volitev v ZDA za odnose z Evropo

Novice Panel o spravi na BSF tudi o izraelsko-palestinskem konfliktu

Novice Türk realističen v pričakovanjih glede dosežkov Vrha o prihodnosti