Znanstvenica v New Yorku: To je glavna razlika med Slovenijo in ZDA #video

Video: Planet TV/Anja Markovič

Na Planet TV so jo ujeli med enim od njenih zadnjih zimskih sprehodov po Ljubljani. Še z Božičkovim darilcem v roki. Kmalu zatem je že odletela nazaj v New York. Tam študira in dela zadnji dve leti. Cold Spring Harbour Laboratory je njen novi dom, pravi.

Njeni profesorji so Nobelovi nagrajenci

"Na tem inštitutu so odkrivali znanstveniki, ki so dobili pozneje Nobelovo nagrado, takih je kar osem, Med drugim Carol Greider, pa James Watson, ki je skupaj s Francisom Crickom odkril molekulo DNK. Watson je še vedno živ in hodimo tja na njegova predavanja, sicer je že malo betežen in se malo izgubi, da ga je treba preusmeriti nazaj," je dejala Polona.

Zaveda se, da ima neverjetno priložnost posrkati znanje od najboljših. Zato je na ljubljanski univerzi zaprla vrata in odšla v svet. V New Yorku dela doktorat iz molekularne genetike raka. Raziskuje razvoj pljučnega raka pri ženskah nekadilkah. In kaj je ugotovila do zdaj?

"Ne smem povedati prav vsega. Težko je skleniti, polno je stvari, ki vplivajo na genetiko raka. Ugotavljamo, kateri receptorji so pomembni in kako na raka vplivajo metabolne poti, da se ta potem razvije, ter v kakšnem okolju bolj raste," je pojasnila.

Z doktoratom s tega inštituta bo preveč kvalificirana za Slovenijo

New York ji ponuja vse. Tam v raziskave raka samo v enem tednu vložijo toliko denarja, še pove, kot pri nas v vsem letu. Potem veste, da je brez meja tudi znanje, ki ga Polona črpa. Da bo z doktoratom preveč kvalificirana za Slovenijo, se strinja tudi sama.

"Razlika med Slovenijo in ZDA je to, da imamo tu kulturo onemogočanja rasti znanosti, tam je pa kultura omogočanja. To je ta glavna razlika, ki te žene, da bi šel ven. Tukaj je zelo težko dobiti prostor in ko si ga že izboriš, si žrtev starih idej," je dejala.

Mladi znanstveniki so se prišli dokazovat z različnih koncev sveta

V New Yorku se vsak dan kosa s sebi enakimi. To so mladi znanstveniki, ki so se prišli dokazovat z različnih koncev sveta. "Kdor pride tja, mora kar delati, kar garati. Tam si deset ali 12 ur, jaz pridem tja ob devetih in sem tam ob devetih zvečer, tudi do desetih, včasih pa čez noč. Nekoč sem delala še ob koncih tedna, zdaj sem to ukinila, ker v nedogled ne gre tako."

Njeni konci tedna so zdaj namenjeni jadranju, ki je njena velika ljubezen, in pohajkovanju s prijatelji. Pravi, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja. Si pa želi vrnitve v Evropo. Morda tudi ona z Nobelovo nagrado. Mentorje ima prave.