Tržič smo umaknili z naslovnic tabloidov

Leta 2006 so stranke v kampanjo za izvolitev župana Tržiča vložile toliko energije kot v nobeno drugo manjšo občino. Ruparja, obremenjenega z aferami, je porazil Sajovic, ki ga je podprl celo Milan Kučan. Aktualni tržiški župan na vprašanja o Ruparju odgovarja navidezno mirno, ne da bi omenjal njegovo ime. Poudari, da Tržič ni več na naslovnicah časopisov, in opozori na številne uresničene projekte v tem mandatu. Obljublja veliko. Vznemirilo pa ga je vprašanje o prodaji drog pred vrtcem, ki smo ga morali ponoviti. Ker je vodja poslanske skupine LDS, smo ga vprašali o razmerah v nekdaj največji slovenski stranki. Odgovoril je tudi na kritike, da je LDS stranka kapitala.

Vaš protikandidat Pavel Rupar vas sprašuje, kdaj boste začeli spoštovati drugače misleče, kdaj boste prenehali biti arogantni in kdaj boste dali prostor demokraciji v Tržiču.

Če kdo sprašuje takrat, ko se gleda v ogledalo, s tem kakšnih večjih težav nimam. Sem pa vesel, da smo v občinskem svetu, drugače kot v preteklih letih, ko je bil Tržič znan po aferah in prepirih, dosegli veliko soglasje svetnikov in svetnic. Večino odločitev smo sprejeli z največjo mogočo večino, precej tudi s soglasjem. Tudi ko hodim po terenu, se pogovarjam in dogovarjam. Z ljudmi, ki nočejo slišati in poslušati, pa se je seveda težko pogovarjati. Prepričan sem, da je večina ljudi s tem mandatom, v katerem smo uresničili zgodovinske projekta Tržiča, zagotovo zadovoljna.

Naštejte tri uresničene projekte, zaradi katerih bi vas morali Tržičani znova izvoliti.

Ta trenutek še vodimo in končujemo kohezijo, največji projekt v zgodovini občine. To je 25 milijonov vreden projekt, za katerega smo pridobili 12,5 milijona evrov iz Bruslja in šest milijonov iz Ljubljane. Vsak Tržičan ali Tržičanka dobi zalogo 160 litrov zdrave pitne vode, čez pol leta pa bo vzpostavljen sitem, ki bo omogočal prodajo pitne vode drugim občinam. Uspelo nam je končati 30-letne sanje Tržiča, od besed smo prešli k dejanjem, zgradili čistilno napravo, obnovili Plac, zgradili kočo na Zelenici, v delovanje spravili kulturni center. To so projekti, ki so bili desetletja na seznamu potreb in želja, predhodnikom pa jih ni uspelo uresničiti.

Katere tri projekte nameravate izpeljati v naslednjem mandatu, če boste izvoljeni?

V tem mandatu smo veliko kopali, gradili. Prihaja mandat, v katerem bo treba ponuditi tudi druge vsebine − šport, kulturo, nogometno igrišče, obnovo bazena, prenovo atletskega štadiona tudi v Bistrici. Druga, nič manj pomembna zgodba, je poskrbeti za gospodarski razvoj. Lotili smo se kompleksa Peka. Tam so stvari bolj ali manj urejene, kar je bilo občinskega premoženja. Zdaj nas čaka izziv bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Gre za 45 tisoč kvadratnih metrov dragocenega stavbnega zemljišča znotraj mesta. Tam želim poslovno-industrijsko cono, kakšen objekt javnega značaja in seveda tudi nekaj stanovanj.

Veliko evropskih projektov je bilo vezanih na največja naselja. V tem mandatu smo uresničili 150 projektov, od tega od deset do 15 res velikih. Sledil bo mandat 500 majhnih projektov, pri katerih mora vsaka od krajevnih skupnosti dobiti še kaj več svojega, tako kot je vsaka dobila neki projekt tudi že v tem mandatu.

V kampanji vam očitajo zadolževanje občine. Tudi vaši podatki kažejo, da se je skupna zadolženost povečala.

Pomembno je, za kaj se zadolžuješ. Ko sem prevzel mandat, smo podedovali 1,5 milijona dolga in slabe tri milijone neporavnanih obveznosti. Nekateri tržiški obrtniki in podjetniki so na plačilo čakali tudi 18 mesecev in več. Občina je od decembra 2009 likvidna. Vse svoje obveznosti in račune plačujemo v 30-dnevnem roku. Je pa seveda pomembno, za kaj se zadolžuješ. Če se zadolžuješ za razvojne projekte, za opremo obrtno-podjetniške cone, za gradnjo infrastrukture, plinovoda, vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave, objektov, ki bodo služili potrebam Tržiča prihodnjih 30 let, je to razvojno zadolževanje.

Občina Tržič je izkoristila komaj polovico svojega posojilnega potenciala, okrog 55 odstotkov. Veseli smo, da smo zato, da smo lahko iz Bruslja počrpali dva ali tri evre, najeli tudi evro posojila. Ne v Evropi ne v Sloveniji ne zna nihče delati drugače.

Drsališče propada, kritiki omenjajo težave z bazenom, Sokolnico in prodajo drog pred vrtcem.

Vidim, da niste iz Tržiča, vaše ugotovitve niso najbolj natančne. Sokolnica je bila prva na razpisu za obnovo športnih objektov, ki smo ga pravkar izvedli. Notranjost Sokolnice je v bila v tem mandatu urejena, pročelje bomo uredili do konca leta. Tudi občina je sofinancirala ta projekt. Za drsališče mi je res žal, ampak v obdobju mojega predhodnika so objekt, ki je bil v javni uporabi, z napako v denacionalizaciji vrnili prvotnim lastnikom. Zdaj pa se pogovarjamo in že imamo zgrajen objekt za obnovo.

Bazen pa je eden od redkih projektov, glede katerega nismo dosegli soglasja občinskega sveta. Če bi poslušali županovo zamisel, bi imeli ob šoli v Križah pokrit letno-zimski bazen s savno, fitnesom in kopališčem. Morali smo dati prednost pitni vodi, čistemu okolju, šolam in vrtcem. Tržič je ena od redkih občin, kjer v vrtce sprejmemo vse otroke.

Za obnovo vseh objektov, ki ste jih omenili, bo še priložnost in čas, treba pa se je zavedati, da moj mandat traja štiri leta, objekti pa v Tržiču propadajo zadnjih 35, 40 let. Če sem zmogel rekordne naložbe v zgodovini občine, lahko opravimo tudi te.

Težave z narkomanijo pred vrtcem poznate?

Župan pozna vse težave, tudi to. Prvič v zgodovini občine Tržič smo naredili razpis za sofinanciranje mladinskih organizacij, deluje tudi lokalna akcijska skupina za boj proti odvisnosti proti drogam. V Pristavi pri Tržiču so letos odprli reintergracijski center. Podpiramo mladinski center v okviru centra za socialno delo in temu občina namenja kar 33 tisoč evrov. Težava je, obstaja, imamo voljo, energijo, moč in znanje, da se z njo spopademo.

Pred štirimi leti je bil boj med vami in Pavlom Ruparjem nacionalna zgodba. Bo tudi letos tako? Takrat vas je denimo podprl tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, kar je za lokalne volitve v manjši občini nenavadno.

Meni se je zdelo bolj nenavadno, da je enega od mojih protikandidatov podprl takratni predsednik vlade. Tako je podprl nekoga, ki je bil pravnomočno obsojen za 43 kaznivih dejanj, za zlorabe, ponareditve listin in še kaj bi se našlo. Moja kampanja niso besede, moja kampanja so dejanja. Uresničiti mi je uspelo 150 projektov v štirih letih. Občino Tržič smo z naslovnic rumenih časopisov in črnih kronik spravili na normalno pot. Ima ugled karavanškega bisera, v katerem se trudimo, da bi zdravo, varno in dobro živeli. Moja kampanja je moje delo, ne pa prepiranje z drugače mislečimi.

Kakšen rezultat pričakujete?

Delali smo trdo, dobro, kakovostno. Poročilo o delu priča o tem. Mislim, da se prave stvari v življenju vedno postavijo na pravo mesto in da bodo Tržičani in Tržičanke znali ceniti mojo pozitivno energijo in pristop k reševanju težav. Predvsem pa to, da sem bil njihov župan vsa štiri leta. Od prvega dne izvolitve sem z njimi vseh sedem dni v tednu.

Kakšna stranka je danes LDS v primerjavi s tisto iz leta 2000?

Stranka je bistveno manjša, očiščena določene navlake, ki se ni pokazala kot dobra. LDS je moderna, evropsko usmerjena stranka, ki ji je mar za malega človeka, za človekove pravice. Je na dobri poti in je pomemben uravnotežen del slovenskega političnega prostora.

Kritiki pravijo, da je LDS stranka kapitala. Kako odgovarjate?

Menim, da je ravno obratno. V naših ravnanjih, programskih izhodiščih in glasovanjih v državnem zboru se vidi, da nam je veliko do človekovih pravic, enakomernega gospodarskega razvoja, in da želimo, da Slovenija je in mora postati pravna država še bolj, kot je bila doslej. Ko govorimo o davku na nepremičnine, ravno LDS predlaga progresivno obdavčitev, torej da tisti, ki imajo več, plačujejo več. Enak je tudi naš razmislek glede davčne reforme. Bogatejši morajo v skupno vrečo prispevati več.