Spremembe verskega zakona – nuja ali preusmeritev pozornosti?

Ustavno sodišče je lani poleti razsodilo, da so pogoji za registracijo verskih skupnosti prestrogi, saj med drugim določajo, da mora skupnost delovati v Sloveniji zadnjih deset let in da je za registracijo potrebnih najmanj sto polnoletnih članov skupnosti. Sodišče je tudi odločilo, da so določbe o državnem zaposlovanju duhovnikov v zavodih za prestajanje kazni in bolnišnicah v nasprotju z načelom ločenosti države in verskih skupnosti ter da morajo poslanci neskladja z ustavo odpraviti v letu dni. Poleg odprave omenjenih neskladij z ustavo predlog določa, da bodo osnova za financiranje verskih skupnosti iz državnega proračuna za financiranje teh skupnosti sredstva, ki jih bodo državljani skupnostim namenili od svoje dohodnine. To bi verjetno pomenilo, da bi Katoliška cerkev dobila manj denarja in da bi država financirala več verskih skupnosti kot doslej. Kot vedno, ko je v središču pozornosti odnos med državo in verskimi skupnostmi, lahko tudi tokrat pričakujemo žolčne polemike med levico in desnico. Uvodno razpravo sta za MnenjeMeter prispevala predlagatelj zakona Anton Anderlič in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.