Presekal sem mestno politično kupčkanje

Številni ga ne marajo, v opozicijskih vrstah celo poudarjajo, da si je uzurpiral Ljubljano, mestni svet pa spremenil v glasovalni stroj, prek katerega doseže vse, kar si zamisli. Obenem mu tudi politični nasprotniki priznavajo, da je končno "premaknil" Ljubljano. Zelo ceni mnenje nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki se ne strinja z vsem, kar župan počne, ampak "… nekdanji predsednik je vrhunski politik, jaz pa sem ostal gospodarstvenik".

Če začneva pri napovedih, javnomnenjske ankete vam napovedujejo že drugo župansko zmago. Kako gledate na prva merjenja vaše popularnosti?

Če potegnem vzporednico z zadnjimi lokalnimi volitvami ̶ takrat so me spraševali, zakaj sva premočno zmagala tako jaz kot moja lista, in sem navedel tri razloge: vrhunski program, ki mu ni nihče oporekal, izjemna strokovnost in prepoznavnost Liste Zorana Jankovića in ne nazadnje moja osebna blagovna znamka. Po štirih letih je vprašanje samo, ali se je v Ljubljani naredilo dovolj.

Se lahko zgodi, da "poplavna" katastrofa obrne vašo priljubljenost v drugo smer? Vemo, da je kar precej dolga četica županskih kandidatov za prestolnico …

Tega ne znam povedati. Ljudje, ki so poplave doživeli na lastni koži, so nedvomno upravičeno prizadeti in jih ne zanima nobeno opravičilo, kot na primer zakaj država za protipoplavno zaščito ni poskrbela že prej, ampak velika večina se tudi zaveda, da se kaj takega ne da narediti v enem letu. Prepričan sem, da bodo volivci zaupali predstavljenemu programu in tistemu kandidatu, ki mu zaupajo, da ga bo tudi uresničil. Kako se bodo Ljubljančanke in Ljubljančani odločili, pa prepuščam njim in kakršnakoli že je odločitev na demokratičnih volitvah, ta je vedno najboljša.

Vas je presenetilo, da koalicijski četverček v Ljubljani ni znal najti skupnega kandidata?

Ne, rekel bi, da je to odraz mestnega kupčkanja. Saj pred dvema letoma tudi niso poskusili s skupnim kandidatom, vsak je na volitvah nastopil sam. Kasneje, pred državnozborskimi volitvami, nas je bilo nekaj, ki smo predlagali, da se leva opcija združi in predstavi skupaj. To se je na koncu zgodilo s trojčkom na Tromostovju tri, štiri dni pred volitvami … Težko bodo v Ljubljani našli skupnega kandidata, če se na koncu delijo, kdo ima več glasov in potem sedežev ali v parlamentu ali v mestnem svetu, pri čemer so pozabili, da je za razvoj mesta potreben samo en program. In programi, če jih berete, so zelo podobni. Ali se bo ena cesta imenovala Titova ali ne, pa je tista razlika, ki je za Ljubljančane manj pomembna, pomembno je, da cesta je. V teh štirih letih sem javno povedal in tudi pokazal, da ne želim nobenega političnega kupčkanja, zato tudi ne grem v nobeno koalicijo vnaprej. Samo LDS nima v Ljubljani svojega županskega kandidata in podpira mene. Je pa nesporno, da sem pripadnik levice, čeprav nisem v nobeni stranki, sprašujem pa SD in Zares, kdo je večji zagovornik vrednot druge svetovne vojne, ali oni v SD-ju ali jaz, ki nisem član stranke?

Očitajo vam, da ste samosvoji, da ste uzurpirali oblast, da se niste pripravljeni pogovarjati?

Ko se dela kanalizacija, ne vem, kaj in s kom se je treba politično pogovarjati. Teh zgodb je bilo po pripovedovanjih včasih na magistratu ogromno, češ mi bomo podprli ta projekt, če nam boste dali vi tistega direktorja, preveč …

… vezana trgovina?

Tega pri meni ni! Na Listi Zorana Jankovića so člani SD, Zaresa in Desusa. Med našimi občinskimi direktorji je član SDS-a in je vsa štiri leta direktor, ker je dober direktor. Ni ga treba menjati samo zato, ker ima člansko izkaznico. Meni je pomembno le, da opravlja svojo delo dobro, kaj dela v prostem času, pa je njegova stvar.

Ste presenečeni, da tudi "pomladnikom" ni uspelo najti skupnega kandidata za župana?

Mogoče je to odgovor na prejšnje lokalne volitve, ko so imeli svojega skupnega kandidata Franceta Arharja, ki je dobil dvajset odstotkov glasov. Tokrat so se odločili drugače, za posamezne strankarske kandidate zagotovo računajo, da bodo tako več dobili. Vsaka stranka se odloča sama. Mene bolj zanima, ali sta jim pomembna razvoj in dobro mesta? SDS težko pojasni, da je za razvoj Ljubljane, saj ji je konec leta 2006 z novim Zakonom o financiranju občin naredila škodo, v preteklih štirih letih skupaj za približno 200 milijonov evrov, to je dva tisoč neprofitnih stanovanj.

Na kaj ste najbolj ponosni v iztekajočem se mandatu oziroma s katerim projektom ste najbolj zadovoljni? Vseh 22 obljubljenih niste zaključili …

Najbolj sem ponosen na to, da lahko rečem, da je v Ljubljani biti župan lepo in lahko. Lepo za to, ker so Ljubljančani v veliki večini zelo prijazni do svojega župana, in lahko, ker imam najboljše sodelavce. To sta dva faktorja, na katera sem izjemno ponosen! Če se vrnem na 22 projektov … pred štirimi leti so me opozarjali, naj jih ne pišem, ker da ne vem, kaj me čaka, češ o datumih se ne da pisati …

… ker vas bodo Ljubljančani držali za besedo?

Ja, ampak sem vseeno vztrajal. Vedel sem, da bo težko vse končati točno v roku, ampak to je bil ciljni datum, da ga zahtevam od sebe, od sodelavcev in da nas lahko Ljubljančani kontrolirajo. Osemnajst projektov je ali končanih ali v fazi zaključevanja, pri čemer so nekateri projekti takšni, kjer je občina izpolnila vse svoje obveznosti, pa sedaj ne gre naprej. V primeru Emonike smo dosegli največ, kar smo lahko, poglobitev železnice, ki je sedaj v državnem prostorskem načrtu. Ali denimo negovalna bolnišnica: preprečili smo prodajo Vrazovega trga in dosegli, da je nekdanji minister za zdravje podpisal dogovor, da bo bolnišnica še letos odprta. Pa ni bilo še nič … Žal je to pristojnost države in UKC-ja.

Zaključenih projektov je osemnajst?

Ja, mesto je tudi za umetniške akademije naredilo vse, kar je lahko in moralo. Država bo morala začeti graditi, pri tem nimam več moči. Štirje projekti pa stojijo: Rog je v fazi pridobivanja dovoljenj, postal bo največji umetniški center v tem delu Evrope, za projekt Ilirija upamo, da bo prav tako dobil vsa potrebna soglasja, za Plečnikov stadion naj bi do novega leta vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, začetek gradnje je predviden aprila 2011 in ne nazadnje garažna hiša pod tržnico …

Ta odpira številne fronte?

Vložili smo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, nasprotniki nas eno leto ustavljajo s tožbami na sodišču, zdaj nasprotniki zahtevajo celo referendum.

So Stožice, ki so najbolj "razvpit" projekt, uspeh? Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da ga večina Ljubljančanov podpira, da pa se jim hkrati zdi predrag?

Veste, velika večina Slovencev podpira projekt, ker ga je Slovenija preprosto potrebovala! Gradil se je od leta 1997, ko je biro Sadar Vuga zmagal na natečaju, leta 2001 je bilo kupljeno zemljišče, mi pa smo projekt začeli izvajati leta 2007 in razpisali javno-zasebno partnerstvo iz dveh razlogov: takrat še nismo imeli projekta, imeli smo šele natečajno rešitev. Vsak ponudnik je moral ponuditi čim več za 51-odstotkov, ker smo hoteli dobiti kar največ. Določili smo tudi referenčni stadion in dvorano, če bi ju želeli preprosto preslikati. In potem je projekt stekel. Na koncu smo dobili objekta, ki sta vrhunska po funkcionalnosti in lepoti. Drugi razlog, da smo se odločili za javno zasebno partnerstvo, pa je trgovski partner. V okviru javno-zasebnega partnerstva smo naročili projektiranje, vodenje inženiringa, gradnjo in tudi ureditev parkovnih površin, vsako odločitev pa je moral potrditi projektni svet, v katerem je imela večino mestna občina. In 81 milijonov evrov smo na koncu izjemno uspešno iztržili, poleg stadiona in dvorane ter parkirišč smo dobili tudi dve cesti, Titovo in Božičevo, poleg tega smo sanirali zapuščeno gramoznico in pridobivamo še park, ki bo drugi največji v prestolnici. Osem milijonov je prispevala Evropska unija, manj kot milijon in pol pa država.

Je to drago?

Poglejte stadione in dvorane v Evropi, stadione na Poljskem, kjer se bo igralo prihodnje evropsko prvenstvo, in v Južni Afriki. Naredite primerjavo stroškov na sedež. Poglejte Celovec, kjer je cena na sedež enkrat višja! Poglejmo, kaj vse je plačano iz mestnega proračuna: leta 2001 smo kupili zemljo za približno 14 milijonov evrov, potem smo še dodatno kupovali zemljo za okoli 8 milijonov evrov. Vse, kar je v vseh teh letih že bilo plačano iz mestnega proračuna za Stožice in kar bo še plačano prihodnje leto, znaša skupaj manj kot 61 milijonov evrov.

To je vse?

Ja in kot rečeno bomo od tega dobili 1,4 milijona od države, 8 iz Evrope, 5 milijonov bomo dobili od SCT-ja, kar je dogovorjeno, ker imamo sodno poravnavo, dobrih 46 milijonov v desetih letih za Stožice. Je to preveč? Tiste, ki samo govorijo in kritizirajo, bi vprašal, ali so o Stožicah prebrali vsaj en dokument? Pred razpisom javno-zasebnega partnerstva smo vse mestne svetnike pozvali, da dajo na material pripombe, dobili nismo niti ene …

Je zadolženost največji problem Ljubljane? Na to opozarjajo tudi v največjih opozicijskih svetniških skupinah v SDS kot tudi v SD-ju?

So v volitvah, tudi oni. Zdaj govorijo o zadolženosti in izdaji poroštev, kar sicer zakon predvideva. Ker jim je številka prenizka, prištejejo še zadolženost vseh javnih podjetij v Holdingu in pozabijo na njihovo premoženje. MOL je danes skupaj s poroštvi zadolžena za 120 milijonov. Ko sem postal župan, je bila za 60 milijonov evrov, se pravi v štirih letih smo se zadolžili za še enkrat. Naša neto zadolžitev je 60 milijonov. Če pa bi pogledali, kaj vse smo v tem mandatu naredili, tudi če ne upoštevamo Stožic, je projektov za več kot 350 milijonov evrov. To seveda moti naše kritike, kot tudi da smo dobro prodali nepotrebno premoženje, vse prek javnih razpisov. In če me vprašate, kako smo se zadolževali, lahko odgovorim, da ima vsaka zadolžitev dvojno odobritev, najprej mestnega sveta, potem še ministrstva za finance. Skladno z zakonodajo se lahko zadolžimo še za petdeset milijonov evrov.

No, ampak v opoziciji trdijo, da je v mestnem svetu dejansko vse "zreducirano" na glasovanje, na glasovalni stroj, da ste si uzurpirali oblast? Drugače misleči z argumenti niso zaželeni?

Za spremembo poslovnika mestnega sveta smo potrebovali dvotretjinsko podporo, ki smo jo tudi dobili. Dogovorili smo se, da bomo naredili seje bolj operativne: vsakič svetniki dobijo gradiva pravočasno, čeprav nekateri včasih trdijo drugače. Verjemite, če bi imeli kakšen oprijemljiv razlog, bi izpodbijali tudi kakšen sklep mestnega sveta. V štirih letih nismo imeli niti dolgotrajnih sej niti nedokončanih točk dnevnega reda, kar se je dogajalo v preteklosti. Včasih so na sejah mestnega sveta brali tudi "Sveto pismo" po dve, tri ure, zdaj je drugače in vse ključne odločitve v mestnem svetu so bile sprejete soglasno ali skoraj soglasno. Tudi Strateški prostorski načrt leta 2007 je bil sprejet z 41 glasovi za od 45, leto pozneje smo ga sprejemali 37 za in nihče proti, danes, pred volitvami, pa so nekateri, ki so ga takrat podprli, zdaj naenkrat proti. Na koncu v demokraciji šteje pač število glasov.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je izjavil, da se sicer z vami ne strinja v vsem, kar počnete, z vsemi postopki, vendar pravi, da si zaslužite še en mandat. Vaš komentar?

Vesel sem, da sva s prvim predsednikom že dolga leta prijatelja, ampak to je stvar značaja. On je vrhunski politik, jaz pa ves čas trdim, da sem ostal gospodarstvenik. Na koncu je treba priti do rešitve. Menim, da bodo v mestih, občinah, vedno bolj v ospredju menedžerji, ki bodo dali občanom tisto, kar potrebujejo. Trdno sem prepričan, da na Rakovi Jelši nikogar ne zanima, ali je kdo na levi ali desni opciji, zdaj ko bomo priključevali kanalizacijo. Vprašal se bo, zakaj je moral čakati petdeset let, zakaj smo Ljubljano v vseh teh letih zaradi neurejene komunalne infrastrukture pripeljali na rob ekološke katastrofe? Mnenje nekdanjega predsednika spoštujem, to, da ne čuti z vsemi mojimi metodami, je sprejemljivo, ampak če povem drugače, vse, kar je bilo narejeno v štirih letih, je bilo narejeno zakonito in transparentno.

Če bi lahko ponovili mandat, bi kaj naredili drugače?

Nič! Ker če bi menil, da je kaj narobe, bi že spremenil … Vesel sem, da sem prvi med enakimi v ekipi, ki je izvrstna!