Orožje

"Pri večini imetnikov orožja so v ozadju nezavedne težnje, saj orožje v psihoanalizi pomeni falus," je prepričan psiholog Peter Umek s fakultete za varnostne vede. Gre za zavrto agresivnost, ki pa je lastniki orožja ne priznavajo: "Tudi v poklicih, kot so vojak, policist, lovec, obstaja možnost uresničevanja svojih agresivnih teženj na legalen način." Težava je, opozarja Umek, da je tisti, ki se počuti ogroženega in nabavi orožje, največkrat povzročitelj hudega. Legalizacija spodbuja črni trg Poleg lovcev, ki kupujejo orožje, ugotavlja Rebec, je največ športnih strelcev, zato prodajo največ pištol, pušk, revolverjev. "Za rabljeno orožje je treba odšteti od sto evrov za pištolo, medtem ko nova stane od 400 pa do tri tisoč evrov," pojasnjuje Rebec, ki nabavlja orožje od različnih svetovnih proizvajalcev, na leto pa proda od 400 do 500 kosov. Opozarja, da je v Sloveniji precej avtomatskega orožja in smo ena od redkih držav v svetu, kjer ljudje še imajo to možnost. A nič brez ustreznih dovoljenj. V avgustu so, pravi Rebec, prodali kar 10 puškomitraljezev in 10 brzostrelk. Zakaj jih ljudje potrebujejo, ne ve. "Kupci imajo nabavno dovoljenje, v okviru katerega si lahko izberejo orožje, tudi za avtomatsko orožje, kjer so predpisani tudi kalibri. Uporaba brzostrelk ni predvidena, lahko pa jo kupiš in jo imaš doma. Omejitve pri nakupu pehotnega avtomatskega orožja so denimo le, če ga uporablja Slovenska vojska ali policija," pravi Rebec. Med pištolami oziroma revolverji so najbolj in pištole nemškega proizvajalca Sig Sauer, ki stanejo 1.087 evrov, avstrijskega Glocka, za katerega morate odšteti 645 evrov, in pa češke Zbrojevke, ki stanejo 600 evrov. Pištole Crvene Zastave je mogoče dobiti le rabljene.

"Slovencem vse od propada Karantanije ni bilo dovoljeno kupovati orožja, kar se je od osamosvojitve, posebej pa od leta 2000, ko smo se približali evropskim normam, spremenilo in se je trg precej razširil," dodaja Rebec, ki je prepričan, da vsaka legalizacija orožja spodbudi črni trg.

Na črno od 200 do tisoč evrov Če nameravate orožje kupite na črnem trgu, boste zanj odšteli več, pravi Rebec. A tvegate zapor. Cena pištol na črnem trgu se giblje od 200 do tisoč evrov, ročne bombe se prodajajo po 25, tudi do 100 evrov, avtomatske puške vas bodo stale od 400 do 1.200 evrov, eksploziv pa okoli 300 evrov. Večina orožja na črnem trgu pride v Slovenijo po balkanski poti, primarni izvor pa so države nekdanje Jugoslavije, kjer so divjale vojne. A dosedanja odkritja kažejo, da je Slovenija predvsem tranzitna država. Letos v prvih šestih mesecih so policisti obravnavali 70 primerov kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem, kar je slabih 35 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 107. Naraslo pa je število kršitev predpisov zakona o orožju, in sicer s 409 kršitev polletja leta 2009 na 432 kršitev v prvi polovici letošnjega leta.

Pogoji za orožni list Čeprav je zakon iz leta 2009 malce poostril pogoje za pridobitev orožne listine, jo je po Rebčevem mnenju precej lahko pridobiti. Globa, če imate orožje, ne pa tudi ustrezne listine, je od tri do pet tisoč evrov. Prosilec za orožno listino mora imeti 18 let, biti mora zanesljiv, nekaznovan (potrdilo dobi na ministrstvu za pravosodje), imeti mora opravljen zdravniški pregled pri psihologu (potrdilo dobi pri pooblaščenem zdravniku), na upravnih enotah pa preverijo tudi prosilčev ugovor vesti (če ste zavrnili služenje vojaškega roka, dovoljenja ne dobite) in opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Mimogrede; tečaj za varno rokovanje z orožjem vas bo stal dobrih 150 evrov in ga lahko opravite pri štirih izvajalcih, varnostni izpit pa dobrih 30 evrov. Z vsemi potrebnimi dokazili odidete na upravno enoto in zaprosite za dovoljenje. In kar je najpomembneje, navesti morate razlog, zakaj bi želeli imeti orožje, med katerimi so lov, šport, varnost, dedovanje pa tudi zbirateljstvo. Upravičen dokaz za izdajo orožnega lista za denimo šport je dokazilo o članstvu v športni organizaciji, da je nekdo na primer član lovske družine. "Pomembno je tudi dokazati, da prosilec izpolnjuje pogoje za hrambo orožja. Treba ga je hraniti v posebej določenem prostoru, ki je tehnično varovan, in v zaklenjeni vitrini ali sefu," pravi Bojan Arh z UE Ljubljana.

Štirideset tisoč lastnikov 133 tisoč kosov orožja Sicer pa po podatkih ministrstva za notranje zadeve trenutno okoli 40 tisoč civilistov poseduje 113.333 kosov različnega orožja. Tako so upravne enote izdale orožni list za 67.196 kosov lovskega orožja, 4.806 za šport, za svojo varnost se boji 7.619 oseb, za 12.303 kose orožja so izdali dovoljenje za zbiranje, preostalo pa je izdano dovoljenje za posest oziroma priglasitveni list.

Jelinčič: Zbiratelji spremljajo črni trg Najbolj zagret zbiratelj orožja v Sloveniji je zagotovo poslanec in prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je lastnik okoli 100 kosov različnega orožja. "Najbolj zanimiv primerek je puška na kolesni vžig iz 16. stoletja, narejena v Ljubljani, ki je za zdaj edini znani primerek na svetu," o svoji zbirki pove Jelinčič. Kot zbiratelja ga privlačijo preciznost in točnost delovanja, lepota in funkcionalnost izdelave orožja, inovativnost mehanizmov, moč orožja pa tudi umetniška vrednost izdelka. Spremlja tudi črni trg. Kot pravi, je to dobro za državo, saj pomeni črno orožje morebitno nevarnost, zbiratelji pa ga legalizirajo.

Brez papirjev v zapor Orožje vas lahko, če ne posedujete ustreznih dokazil, spravi ob kup denarja; če naredite z njim katero od kaznivih dejanj, pa tudi za zapahe, in sicer od enega do – če delujete v kriminalni združbi – deset let. Zato vam, če niste ravno ogroženi, vam ne dihajo za ovratnik in ne grozijo s smrtjo, pri vašem športnem udejstvovanju ne potrebujete lastnega orožja, če niste vojak ali policist oziroma oseba, ki je pooblaščena za nošenje orožja, niste zbiratelj, lovec ali kaj podobnega, nakup orožja odsvetujemo. Saj veste, priložnost dela tatu; kajti če imate doma ognjeno igračko, je večja možnost, da jo nekoč nespametno uporabite.