Obdobje odgovornosti

Ne glede na to, da v javnosti ne vemo, kaj natančno prinaša predlog evropskega komisarja Ollija Rehna, očitno slovenski vladni vrh domeva, da je ta predlog dober. Realna ocena o predlogu, ki naj bi ga, kot je razumeti, dokončno opredmetili v skupini pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in nobelovca Ahtisaarija, je tako nemogoča. Prav zato je nemogoče reči, ali je ta predlog boljši za Ljubljano ali za Zagreb. Kar vemo o tem predlogu, vemo iz ust tistih, ki so dnevno in politično vpeti v zgodbo o odprtem vprašanju. Ti razumljivo izpostavljajo predvsem dimenzijo premika tega vprašanja iz zdajšnjega zastoja, tako glede hrvaškega pristopanja k Evropski uniji kot k Natu, in jo poudarjajo kot del rešitve, pri čemer pa sta sporočili včerajšnjega sestanka jasni. Tako hladnih odnosov med prijateljskima državama bržčas še ni bilo. Rešitve še ni na vidiku.

Z vidika meddržavnih odnosov je bistveno, da se politične elite pogovarjajo, dogovarjajo in sklepajo kompromise. V obdobju, ko po svetu dnevno opazujemo razsežnosti finančno gospodarske krize, se zdi, da številni politični voditelji sklepajo tudi najbolj neverjetne kompromise. Nacionalizacija bank, zavarovalnic, krepitev likvidnosti podjetij, ki niso v državni lasti, reševanje posledic neodgovornega ravnanja v preteklosti, pa najsi bo to v finančni ali varnostni politiki, so zgolj primeri, kjer tudi zagovorniki majhnih vlad iščejo stik s keynesijanci in večjo nadzorno vlogo. Kam torej merim? Številne rešitve, ki se v težkih razmerah ponujajo, so kompromisne. So zmes političnih pristopov, tudi ideologije ter pragmatizma v ugotovitvi, da neko stanje ali razmere ne ponujajo enoznančnih odgovorov.

Ne glede na to, da nihče ni pričakoval veliko od prvega, informativnega srečanja, je presenetljivo, da smo tokrat dobili tako jasno in ostro sliko. Mediacija. Meddržavno sodišče v Haagu. Slovenski pristanek na ponudbo Evropske komisije je razumljen kot gesta dobre volje, menda je na potezi Hrvaška, ki ji, kot je slišati ne preostane drugega, kot da vsaj pogojno pristane na Ahtisaarijeva mediatorje. A zgodba s tem še zdaleč ne bo končana. Nedvomno pričakujemo, da bosta državi nasprotja, tudi ob pomoči tretjega, začeli zbliževati. Trenutne razmere ponujajo sijajno podlago za neplodno razpravo o razdeljevanju krivde ter pripisovanju manjše verodostojnosti ter o tem, kdo ima več zaveznikov pri svojih stališčih. V javnostih take razprave ustvarjajo težko popravljiv občutek usodnosti tega spora ter utegnejo posegati na področja svobode misli na način, ko se morda nekaterim zdi, da so smiselne in spodobne razlage zgolj tiste, ki jih zagovarjajo sami. Ameriški predsednik Obama je ob prevzemu predsedniškega položaja govoril o odgovornosti. Preprosta beseda, ki združuje tako način komunikacije (odgovor, torej dialog) kot način ravnanja.