"Ne vem, zakaj bi bil poraženec"

Pogovarjali smo se v njegovi pisarni v državnem zboru, kjer so potekala koalicijska pogajanja, ki niso pripeljala do levosredinske vlade. Pred pogovorom je Jankovića klical koprski župan Boris Popovič in mu zagotavljal, da ga resno vidi na čelu Luke Koper.

Zoran Janković ima nov cilj. Želi voditi stranko, ki bo imela do konca leta 30 tisoč članov. Edino, kar lahko zanesljivo napovemo, je, da Janković stranke ne bo vodil iz parlamenta.

Zoran Janković vztraja, da ni poraženec, čeprav ni uspel sestaviti vlade. Izvedeli smo, da ga je Karl Erjavec pred padcem Pahorjeve vlade nagovarjal, da bi bil mandatarski kandidat. Nismo izvedeli, zakaj je skrivnosten glede prvega povolilnega srečanja z Borutom Pahorjem, s katerim se bo znova srečal v naslednjih dneh.

Izvedeli smo, kako Zoran Janković ocenjuje pogovore z Janezom Janšo, kaj si misli o dražgoškem govoru Janeza Stanovnika in to, da se bo predsednik Pozitivne Slovenije v kratkem srečal tudi z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem.

"Ne vem, kako naj bi pral denar, še pralnega stroja ne znam prižgati," ste dejali. Ste se že naučili uporabljati pralni stroj?

Ne, nisem se naučil. V družini imamo že 37 let dela razdeljena. Soproga skrbi za zadeve znotraj hiše, jaz pa zunaj nje. Ne gre za podcenjevanje, ampak za prispodobo. Včasih imam dovolj natolcevanj. Volitve so končane, mi smo na njih nedvomno zmagali. Imamo 315 tisoč tetic in stričkov. Potem so bile v parlamentu. Tudi te so končane in res ne vem, zakaj je treba še naprej ustvarjati neko nelagodje.

Durs sem pozival in tudi izzival, da pridejo in povejo, če kaj imajo. Do danes ni bil pri meni še nihče. Je pa nespodobno, da ne rečem še kaj drugega, da prihajajo v javnost določene informacije, s katerimi poskušajo ustvariti neko čudno sliko. Ne poznam vsebine obtožb in na to težko odgovarjam.

Ali glede postopkov, ki tečejo proti vam, zagotavljate, da ni bilo nepravilnosti ali kaznivih dejanj?

Ne samo, da zagotavljam, prepričan sem, da jih ni. V 34 letih delovne dobe nisem bil nikoli ne obsojen ne obtožen.

Če pa bi recimo vseeno prišlo do pravnomočne obtožnice, kje je za vas meja, da bi se umaknili iz politike? Gospod Janša je v sodnem postopku in v tem ne vidi problema.

To mejo imam zelo jasno postavljeno, a bojim se, da je v določenih točkah preveč stvari, ki slučajno padejo ven. Poglejte, kaj se je dogajalo med volitvami. Spraševali so o premoženju, ki ga nisem nikoli skrival, in o tem, zakaj sem podaril hišo sinu. Potem se je začelo govoriti o stanovanju novega predsednika vlade, a odgovora ni bilo, tudi danes ga še vedno ni.

Bojim se, da včasih določene osebe pozabijo na svojo strokovnost in na svoja načela in poskušajo nekomu ugajati. Še enkrat, trdim, da ni nobenega vzroka za kakšno obtožnico.

Poglejva malo naprej. Na pralnem stroju bo treba prižgati program. Kakšen program Pozitivne Slovenije lahko pričakujemo do konca leta?

Mi smo program postavili sedem tednov pred volitvami. Smo edina stranka, ki je združila izjemno spoštovanje do dela, delu čast in oblast, in tudi kapitala, ko govorimo o konkurenčni državi. Če hočeš imeti konkurenčno državo na področju gospodarstva, moraš spoštovati človeški kapital. Bili smo edina stranka, ki je zagovarjala udeležbo zaposlenih pri dobičku. Če bo država konkurenčna na področju gospodarstva v celotnem svetu, potem lahko govorimo o javnem šolstvu, javnem zdravstvu, solidarnosti, sociali.

Naša želja je, da bi imeli do konca leta 30 tisoč članov. Zelo načelni bomo. Nikoli ne bomo nagajali, ampak bomo konstruktivna, kritična opozicija. Podpirali bomo predloge, ki bodo dobri za državo.

Kako se počutite kot zmagovalec, ki je bil na koncu poraženec?

Jaz nisem poraženec. Ne vem, zakaj bi bil poraženec. Razčistiva to, ker se bo ta zgodba odvijala celo leto in bo nek sinonim za to, kot sam zase pravim, da sem napaka v sistemu. Mi smo volitve dobili in to s kar lepo razliko 25 tisoč glasov. Po volitvah smo takoj začeli pogovore z vsemi strankami, razen z SDS, s katero se pač nismo mogli dogovoriti glede lokacije srečanja, a sem se pozneje srečal z gospodom Janšo.

Predlagali smo koalicijsko pogodbo, ki je po mojem mnenju lahko zelo kratka, vsebovati mora osnovne vrednote in cilje. S še tremi strankami smo v tej pisarni pogodbo vsebinsko uskladili. Štirje predsedniki smo soglašali, da vodje pogajalskih skupin podpišejo oziroma parafirajo ta dogovor brez odprtih točk in da ga morajo sprejeti organi strank.

Naslednji dan smo naredili še razrez po ministrstvih. Gospod Erjavec je bilo zelo zadovoljen s tem, kar je dobil, gospod Virant je dobil tisto, kar je želel, tako poimensko kot po ministrstvih. Prosil sem, da bi SD in DeSUS za ministre predlagali kompetentne kandidate, ki bi morali biti tudi timski igralci.

Potem se je zgodilo to, da so se pač odločili drugače. Jaz sem dobil 42 namesto 44 glasov. Mnogi so se tu opekli, ker so pred tem poskušali uveljaviti tezo, da naša lista kupuje glasove na drugi strani. Se je s tem, ko sta nam zmanjkala dva glasova, pokazalo, da so prav oni počeli tisto, kar so očitali nam? Zdaj je zadeva končala. Imamo mandatarja, ki bo sestavil vlado, in želim si, da bi ta vlada delovala uspešno, ker je to dobro za državo.

Razčistiva še eno zadevo, ki je bila izpostavljena v medijih. Da se ne znam pogajati, da sem kot slon v trgovini s porcelanom, da sem za isto stranko enkrat pretrd, drugič pa premehak. Kaj bi se zgodilo, če bi mi na drugem glasovanju na volitvah za predsednika parlamenta umaknili Mašo Kociper in podprli gospoda Pahorja?

Znova bi dobili zelo jasno sliko, na levi strani bi imeli 38 glasov, na desni 36 in dva v sredini, ki bi razmišljala, kam bi šla. To sta stranki Gregorja Viranta, katere glasovi ne bi zadostovali za desno vlado, in gospoda Erjavca, ki pravi, da je DeSUS levosredinska stranka. Pokazalo se je, da je bilo govorjenje, da se ne znam pogajati, za nekatere predsednike strank izključno dober izgovor.

Razlagali so o ad hoc koaliciji, a mislim, da je bil prav Gregor Virant tisti, ki je bil dober obvod za to, da se je lahko oblikovala takšna vlada, kot jo imamo zdaj. S tem ni nič narobe, a to bi bilo treba volivcem povedati prej. Če nekdo pri meni doseže vse v pogodbi, kar je želel ...

Ampak gospod Virant je razlagal, da kar nekaj točk v pogodbi ni bilo dokončno usklajenih.

Na naši spletni strani smo objavili potek pogajanj in različne verzije pogodb. Če nekdo doseže, da dobi notranje ministrstvo in finančno ministrstvo in da ostane predsednik državnega zbora, potem ne vem, kaj ga muči. Ne smemo pozabiti stavka, ki ga je v nekem intervjuju izrekel gospod Žerjav: "Če greš na pogajanja s ciljem, da se pogodiš, se boš." Očitno se je tu nekdo pogajal s ciljem, da se ne izpogaja.

Gospod Erjavec je bil vaš prvi zaveznik takoj po volitvah.

Res je.

Kaj se je zgodilo pozneje? Je bil problem v tem, da mu ni pripadlo mesto predsednika parlamenta?

Tudi to je bil problem. Povedal sem mu, da mu tega ne morem zagotoviti, ker so bili trije kandidati. On je bil pri meni že pred volitvami.

Na kavici.

Na kavici. Vprašal me je, če bi bil lahko njihov kandidat za mandatarja. O tem takrat sploh nisem hotel razmišljati, ker smo imeli vlado. Takoj ko bi glede tega pustil malo odprta vrata in bi rekel, da bom o tem razmislil, potem bi se takoj špekuliralo, da se kregamo in da menjamo predsednika vlade. Ko je vlada padla, ko so začeli k meni hoditi številni ljudje, sem začel razmišljati, kako in ali sploh iti.

Kakšen je vaš odnos z gospodom Pahorjem? Zdelo se je, da prvi pogovori po volitvah niso bili najbolj posrečeni.

Ko sva z gospodom Pahorjem govorila o preteklih treh letih, sem ga vprašal, ali sem od njega kdaj kaj zahteval v zameno za mojo podporo pred volitvami 2008. Dejal je, da ne. Mislim, da sva imela korekten odnos.

Pogovor, ki sva ga imela 5. decembra, naj ostane najin pogovor, razen če bova sedela skupaj in bova o njem lahko govorila oba. Na eni strani smo z SD naravni zavezniki, na drugi strani pa smo konkurenti za glasove istega političnega pola. Pričakujem, da bova imela z gospodom Pahorjem še naprej korektne odnose. Pred kratkim sva se sestala, kmalu se bova spet in bova videla, kam bo koga pot nesla.

Vi zdaj gradite stranko.

To je ključno.

Morda vam bo pomagalo to, da člani DeSUS-a izstopajo iz stranke. Boste prevzeli tudi te ljudi?

Zakaj izstopajo iz DeSUS-a?

Ne vem.

Kako ne veste? Saj povejo, pišejo. Zelo zanimivo je, da dobivamo številna pisma ljudi, ki izstopajo iz dveh sredinskih strank in trdijo, da niso volili za to, kar je zdaj nastalo. Računamo, da bo naša stranka rasla. Ko smo jo ustanovili, nisem nikoli vprašal, če je kdo v kakšni drugi stranki, ker v tem ne vidim problema.

Zakaj se nagibate k temu, da bi ponovno kandidirali za ljubljanskega župana?

A se nagibam?

Tak občutek imam. Rekli ste, da ne boste poslanec in da si želite izvršilno funkcijo.

Ravnokar me je klical gospod Popovič in dejal, da resno misli s predlogom, da bi vodil Luko Koper. Ponosen sem na tisto, kar sem govoril tudi v času volitev. Takrat so mi mnogi očitali, kako lahko govoriš, da te zanima samo mesto predsednika vlade, saj moraš zmagati na volitvah. Bil sem pošten, povedal sem, kaj znam delati, kje vidim rešitve, ne da bi podcenjeval delo v parlamentu. Za to moraš biti poseben človek. Zakon predvideva rešitev, kako zamenjati nekoga, ki se v parlamentu ne počuti dobro. Edino, kar ta trenutek vem, je, da bomo gradili stranko. Vzel si bom še nekaj časa, da razmislim, kako naprej.

Kakšen je bil vaš pogovor z gospodom Janšo? Imela sta precej težav s tem, kje se sestati. Na koncu je bilo tako, da se nista sestala v "kafiču".

Probleme so ustvarili tisti, ki so to takrat hoteli. Vse se obrne. Predlagal sem mestno hišo, vsi drugi so prišli. Nisem se hotel sestati v parlamentu, ker tam še nisem imel prostorov, zato sem predlagal, da bi se dobila v gostilni. Lokacijo bi lahko izbral gospod Janša. Odgovoril je, da se ne bo sestajal po "kafičih", na koncu so se o koaliciji dogovorili v gostilni v Lukovici. Če je prava družba, se torej lahko sestaja v gostilni. Pogovor z gospodom Janšo pa je bil dober, korekten.

Kako ste videli protiameriško govorjenje gospoda Stanovnika v Dražgošah?

Gospod Stanovnik je oseba, ki jo izjemno cenim. V Dražgošah ga spremljam že sedem, osem let. Povedal je svoje mnenje. Nihče od nas ni vedel, kaj bo povedal. Ima svoj način izražanja in ne vem, glede česa naj bi bil žaljiv. Nimam kaj dodati na to, kar je povedal gospod Stanovnik. Jasno je povedal svoje mnenje, dobil je izjemen aplavz, to je treba spoštovati.

Dejstvo je, da jaz nisem bil na pogovoru pri ambasadorju Mussomeliju. Nihče se nima pravice vmešavati v notranje zadeve. Ne vem pa, če se je vmešaval, ker na teh pogovorih nisem bil. Z veleposlanikom sva dogovorjena, da pride na obisk, bomo videli, kaj bo povedal.

Katere bodo vaše ključne poteze v naslednjih mesecih glede grajenja stranke in politike do Janševe vlade?

Najprej se bomo osredotočili na ustanavljanje tistih 11 občinskih odborov, kjer bodo potekale volitve županov. Pogledali bomo, ali imamo svoje kandidate oziroma ali je kdo od obstoječih kandidatov oseba, ki bi jo lahko tudi mi podprli. Potem bomo postavili občinske odbore po vseh regijah.

Spremljali bomo vse, kar je obljubil gospod Janša oziroma koalicija, opozarjali bomo na napake, če se bodo pojavljale, in podpirali dobre rešitve. Zanimivo bo, kako se bo lotil kadrovskih vprašanj, ali bo ponovil zgodbo med letoma 2004 in 2008, ko je prišlo do kadrovskega cunamija. Videli bomo, kakšen bo odnos do medijev.

Kdaj lahko pričakujemo odločitev glede županske kandidature?

Saj je zelo jasno, v tem mesecu mora biti, takšna ali drugačna. Iskal bom tisto, kar me motivira. Če imaš notranji naboj, si lahko uspešen. Iščem motiv, bo pa to izvršilna funkcija kjerkoli. Govoril sem, da nisem politik in sem vedno bolj prepričan, da nisem politik in da nikoli ne bom tak politikant, da bom nekaj rekel, dal roko, potem pa to spremenil. Če je to politika, potem nisem pravi.