Klun o dogodkih na RTV: To je kriminal

V zadnjem času skoraj iz dneva v dan prihajajo v javnost informacije o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju in o sumih koruptivnih praks na RTV Slovenija. Na Planet Siol.net smo zato pripravili intervju z Miho Klunom, članom nadzornega sveta RTV Slovenija, v katerem smo ga povprašali o finančnem stanju RTV, domnevni korupciji in o verodostojnosti nacionalne radiotelevizije.

Kakšna je vaša ocena finančnega poslovanja RTV v zadnjem obdobju?

RTV je po uradnih in revizijsko preverjenih podatkih posloval pozitivno. Težava je nekje drugje. Struktura prihodkov kaže, da prihaja velik del prihodkov RTV-ja na račun prodaje delnic. Vsaka prodaja delnic ustvarja direkten finančni učinek oz. prihodek, ki se odraža v poslovnem izidu.

Če segmentiramo te prihodke v bilančni strukturi, potem ugotovimo, da bi imel RTV danes brez teh prihodkov od prodaje delnic veliko težav. To je tisto, kar je glavni alarm, ki bi moral prižgati rdeče luči. Treba se je pripraviti na scenarij, ko tega ne bo več. Dejstvo je, da delnice niso nek stalen vir prihodkov, temveč je to vir, ki bo enkrat usahnil. Pred 14 ali 15 leti je bil z današnjega vidika nakup teh delnic – malo po sreči, malo po spletu okoliščin – zelo dobra poslovna odločitev, čeprav so bili takrat nekateri, vsaj tako sem seznanjen, celo v kazenskih postopkih. Potem se je izkazalo, da gre za dobro naložbo.

Ravno zato, ker je šlo tukaj za tak enkraten prihodek, za nekaj, kar je bilo v bistvu na meji izrednega, je bil, mislim, da pet ali šest let nazaj, v prejšnji sestavi nadzornega sveta sprejet sklep, da se te delnice lahko porabljajo le za t. i. razvojne projekte, med katere sodijo programski, kadrovski in investicijski. Nabavna cena delnic je bila manj kot en evro, danes pa je ena delnica vredna 24, 25 evrov. Dokler delnice bodo, bodo. Ravno zato so bila sprejeta neka merila in skladno z njimi naj bi se te delnice potem tudi prodajale. O tem pa odloča nadzorni svet, pri čemer mora s financiranjem programskih razvojnih projektov soglašati tudi programski svet.

Kaj to pomeni za nadaljnjo poslovanje RTV in kaj lahko gledalci in tudi zaposleni na nacionalki pričakujejo v naslednjih letih?

To je stvar vodstva. Vodstvo je tisto, ki mora narediti poslovno projekcijo za čas, ko teh delnic ne bo več. Nehati se moramo slepiti, da bo takšno poslovanje mogoče v nedogled. Takšno poslovanje bo mogoče dve, tri, pet, lahko deset let, odvisno od dinamike porabe teh razvojnih sredstev.

Se lahko zgodi, da RTV, ko bodo sredstva iz prodaje delnic porabljena, bankrotira?

Teoretično lahko vsaka institucija bankrotira, tudi RTV. Mislim, da je trenutno še čas, da se stvar postavi na tisto pravo mesto. Je pa treba vzeti vajeti v roke. Očitno tudi nadzorni mehanizmi na RTV ne delujejo. To se vidi tudi iz teh zadev, ki so prišle v javnost. Jasno je, da se lahko, če ena taka velika institucija, kot je RTV, nima nadzora nad stroški, nad poslovanjem, nad denarjem, nad pristojnostmi v končni fazi, če je vse nekje zamegljeno, hitro zgodi, da bankrotira.

Z delom nadzornega sveta RTV pod vodstvom Lenarta Šetinca torej niste najbolj zadovoljni?

Mislim, da je bilo, milo rečeno, premalo kritičnosti nad poslovanjem sploh, predvsem pri segmentu odobravanja razvojnih projektov. Določeni podatki so zaupni, vendar iz nekaterih javnih predstavitev izhaja, da se precej razvojnih sredstev porablja tudi za financiranje redne dejavnosti oziroma redno zaposlenih. To pa ni tisto, kar je bil namen razvojnih sredstev oz. ni tisto, kar si nekateri, tudi jaz sam, razlagamo v ta namen.

Razvojna sredstva z nekim vložkom dajo nek dolgoročni učinek. Zame je razvojni projekt tisti, ki za zagon potrebuje nek dodaten denar, ki ga danes nimamo, vendar ko projekt postavimo, ta lahko sam od sebe živi in ustvarja dodano vrednost, ustvarja gledanost, neke normalne pogoje za delo, tudi dodatne prihodke prek oglaševanja. Tega ni bilo in ta premajhna kritičnost se kaže skozi odobravanje teh razvojnih sredstev.

Na primer: v nekem obdobju smo si postavili cilj, da bomo nek projekt financirali iz razvojnih sredstev, hkrati pa so merljivi cilji, ki naj bi bili doseženi, izostali. Sploh na programskem področju je bila težava, ko gledanost še zdaleč ni dosegala nivoja, ki bi ga morala, temveč je bila tudi po desetkrat nižja od predvidene. Vendar je nadzorni svet projekt preprosto odobril tudi za naprej. Se pravi, kritičnost je bistveno pomanjkljiva in ker ni neke kritične distance do prodaje in porabe teh sredstev, vedno obstaja tveganje, da se sredstva ne porabljajo v skladu z njihovim namenom, temveč za pokrivanje tekočih zadev.

Paradoks takšnih prodaj, ki sicer ne ustvarjajo želenega in vnaprej predvidenega učinka, zlasti na programskem in kadrovskem področju, pa je kot rečeno v tem, da zaradi načina vrednotenja teh delnic ustvarjajo pozitiven finančni učinek zavoda. Tako kot je pozitiven finančni učinek javnega zavoda ustvarila malomarnost prejšnje vlade, ki je pozabila spremeniti zakonsko določbo o usklajevanju RTV prispevka. RTV Slovenija je izpad teh prihodkov nadomestila s prodajo delnic, ob tem pa bilančno ustvarila dobiček. Vendar delnice so bile prodane, s tem pa je odpadel nezanemarljiv vir za financiranje tistega, kar bi moralo biti razvojno.

Vlada je pred časom razrešila predstavnike države v nadzornem svetu RTV. Lenart Šetinc trdi, da je bila to nezakonita in politična poteza, njegovemu mnenju pa so se pridružili tudi v organizaciji Novinarji brez meja. Kako vi gledate na to?

Moram reči, da razburjenja Novinarjev brez meja ne razumem. Namreč, če bi pogledali strukturo, zakon, delovanje RTV Slovenija, pristojnosti posameznih organov, potem bi ugotovili, da nadzorni svet nima popolnoma nobenih pristojnosti na področju novinarskega ceha. Nobenih. Celo generalnega direktorja ne imenuje, kaj šele, da bi odločal o programskih direktorjih, odgovornih urednikih in podobnih. Nadzorni svet strogo nadzira samo zakonitost in ekonomičnost poslovanja hiše.

Torej, govoriti o tem, da je s tem ogrožena avtonomija RTV, je neresno. Razen če je nekdo že do zdaj prek nadzornega sveta obvladoval novinarje, vendar to ni bilo formalno, ker po zakonu to ne bi bilo mogoče. Ravno zato, ker je funkcija nadzornega sveta nadzor nad zakonitostjo in ekonomičnostjo dela, je ustanovitelj in lastnik zainteresiran oz. mora biti zainteresiran v to, kaj nekdo, ki v njegovem imenu nadzoruje poslovanje neke institucije, počne.

Če ugotovi, da stvari ne tečejo tako kot morajo, ima vso pravico, da naredi potezo. To sploh ne more biti sporno. To bi pomenilo, da bi teoretično, če bi sledili tisti logiki gospoda Šetinca, nekdo štiri leta delal neumnosti, pa se mu ne bi nič zgodilo, ker ne bi bilo zakonske podlage, da ga razrešijo. To je nevzdržno stališče.

Nacionalka je novinarki Poloni Žust izplačala več kot 60.000 evrov honorarjev, čeprav naj ne bi pripravila niti enega prispevka, Zoran Leskošek pa naj bi prejemal nezakonite provizije kot glavni producent pri snemanju filma Črni bratje. Gre pri tem za osamljena primera, za izjeme, ali je to razširjena praksa na RTV?

Tega ne vem, zagotovo pa je to alarm. To je tisto, o čemer sem govoril, da morajo na RTV pogledati delovanje notranjih nadzornih mehanizmov in ali so ljudje, ki naj bi bili v teh nadzornih organih, dovolj verodostojni, da te stvari raziščejo. To je namreč kriminal. Je pa o tej hiši mogoče ogromno slišati. Vsi nekaj govorijo, vsi nekaj vedo.

Če bo ta primer tisti, ki bo sprožil nek plaz odkrivanja vsega, kar je slišati, to pozdravljam. Tudi od nadzornega sveta pričakujem, da bo to zadevo obravnaval. Pa ne samo to zadevo, ki je že javna in o kateri že vsi govorijo, temveč da se bo poglobil in pogledal tudi posamezne procese in terjal od vodstva, da jih analizira, da ni še kje kakšen tak primer fiktivnega dela.

Bi lahko rekli, da je korupcija postala velik problem RTV?

Dokazov ni. Teoretično bi se to lahko zgodilo v vsakem podjetju. Nenazadnje imamo primere, ko so si računovodje izplačevali denar na svoj račun. Načeloma je to lahko enkraten eksces, vendar mislim, da je v takih primerih dolžnost nadzornikov in celotnega ustroja, vključno z vodstvom, da se odzove in pregleda tveganja sistemskih kršitev, vključno z ustreznostjo nadzora.

Če kdo ve za še kakšen tak primer, naj pride z njim ven, naj ga pokaže, pa se bo kmalu videlo, ali gre tukaj za sistemsko korupcijo v smislu, da neke strukture organizirano izčrpavajo hišo. Lahko gre tudi za tveganje sistemske korupcije v tem smislu, da nadzorni mehanizmi ne delujejo.

Menite, da je RTV po vsem, kar se dogaja, po vseh teh primerih, ki so prišli v javnost, še kredibilen in verodostojen medij, ki mu gledalci, poslušalci in tudi uporabniki portala lahko zaupajo?

To bodo verjetno bolje vedeli gledalci, pa mogoče tudi programski svet, ki spremlja programske vsebine. Je pa dejstvo, da zadeve, ki so predmet nadzornega sveta, nakazujejo, da imamo v zadnjem času težave na področju trženja. To je lahko rezultat padanja gledanosti, padanje gledanosti pa je lahko povezano tudi s kredibilnostjo medija. Vendar to je lahko samo moje osebno sklepanje, ker nimam pristojnosti, da bi to tudi ugotovil ali pa dokazal.

Pa bom nekoliko drugače postavil vprašanje. Ali je za vas kot gledalca in poslušalca RTV še kredibilen in verodostojen medij?

To lahko sodi vsak sam. RTV je nacionalni medij, to je dejstvo. Določene stvari, ki so se dogajale, predvsem ko je šlo za vprašanje statutarnih sprememb na področju MMC, bi bilo treba analizirati za nazaj. Moje informacije so, da je od takrat naprej število klikov na MMC naglo padlo.

Torej bo danes težko zagovarjati upravičenost takšne poslovne odločitve. V zvezi s tem pa se seveda zelo hitro potrdi občutek, da so bile spremembe statuta namenjene drugim ciljem, predvsem da se je poskušalo tudi politično disciplinirati takratnega odgovornega urednika. To zagotovo ni tisto, kar bi moral delati kredibilni medij.

Taki ekscesi niso v prid gradnji kredibilnosti medija. Želim si, da bi bil RTV kredibilen medij, ker gre za nacionalni medij. Padanje gledanosti skozi čas je pa tisto, kar bo moralo vodstvo zelo resno vzeti v obzir, in to ne samo iz poslovnih vidikov. Medij bo gledan, če bo nosil kredibilne informacije. Če imajo ljudje občutek, da je pristranski, potem je to snežna kepa, ki se vali po hribu in začne rušiti vse pred sabo, tudi kredibilnost.