Kako kupiti milo

Milo predstavlja izredno učinkovito in cenovno ugodno rešitev za vzdrževanje spodobne ravni osebne higiene, njegova prisotnost pa je samoumevna v vsakem slovenskem gospodinjstvu. Če smo se pred dvajsetimi leti vsi "žajfali" zgolj z milnimi opekami, so dandanes tisočerim izvedenkam tekočega mila v trgovskih centrih posvečene cele vrste polic.

Kako dobro poznate svoje milo? Telesno čistilo tvorijo trigliceridi, ki so zmes (tri)estrov maščobnih kislin in glicerina. Viri maščob so bodisi živalski (predvsem goveja mast) bodisi rastlinski (kokosovo, palmovo in olivno olje, od tod ime Palmolive). Proizvodni proces se ne konča pri kopičenju masti – to nadalje obdelajo z jedko bazično raztopino (lugom), produkta kemične reakcije, ki sledi, pa sta surovo milo in glicerin.

Milo deluje na principu emulzije – mešanja tekočin, ki se sicer nerade družijo. Umazanija se namreč sprime s kožno maščobo, voda pa je zaradi močne polarnosti ne more odstraniti. Tukaj nastopi milo s svojimi mikroskopskimi gradniki, miceliji. Gre za molekule, ki jih sestavljata polarni in nepolarni del. Prvi med umivanjem nase veže vodo, drugi pa maščobne delce in s tem (ob temeljitem miljenju) tudi vso umazanijo.

Trdno ali tekoče? Sodobno ljudsko izročilo pravi, da je milo v kosu za plebejce. Povprečna cena zavojčka to tezo morda potrjuje, zavrača pa jo dejstvo, da lahko postopke za zadostno higieno vršimo z obema vrstama mila.

S stališča hranjenja dobi točko tekoče milo, saj je do uporabe varno spravljeno v hermetično zaprti posodici oziroma tubi. Milni plošček pogosto plava v lastnem izcedku, kar ni le neprivlačno z vidika estetike, temveč tudi nezdravo, saj lahko (v mikroskopskem merilu, pa vendar) hitro postane dom kolonijam bakterij.

Milo v kosu zmaga v kategoriji varčnosti, saj ga ni mogoče razliti, pa tudi obrablja se ne preveč hitro. Tekočine v dlan namreč hitro stisnemo preveč, nato pa je v odtoku konča več kot polovica.

Nanos ne prinaša zmagovalca. S kosom mila se lahko namreč učinkovito podrgnemo po vseh površinah in špranjah, isto pa velja za tekočega, ki ga po koži še bolje kot dlan porazdeli goba za umivanje.

Pomembno je omeniti še, da je iz higienskih razlogov za skupno rabo z večjim številom umazancev primernejše tekoče milo.

Koža je samo ena Ker si ljudje, kar zadeva teksturo, vlažnost in občutljivost kože, nismo enaki, so na srečo na voljo specifične vrste mila, ki posameznikom pomagajo v boju s tegobami.

Precej pereč problem je mastna koža, ki jo s pretiranim izločanjem sebuma, kožne maščobe, zakrivijo žleze lojnice. Površina se sveti in je bolj nagnjena k pojavu aken. Ker se posamezniki z mastno kožo praviloma umivajo pogosteje, so najboljša izbira mila na naravni osnovi, ki vsebujejo izvlečke ovsa, morske soli, koščic breskev in rjavega sladkorja, odsvetujemo pa mila z visoko vsebnostjo kemikalij, predvsem glikolne kisline, ki kožo sicer očistijo, a obenem poškodujejo povrhnjico.

Suhi koži privoščite milo z dodanim glicerinom, ki ima zelo dobre vlažilne lastnosti in nase veže vlago iz zraka, obenem pa je zelo topen v vodi. Vlažilnim milom so ponavadi dodana tudi olja kokosa, avokada in jojobe ter izvleček aloe vere.

V kolikor menite, da je vaša koža občutljiva, izberite nevtralno milo (brez barvil in dišav) s pH vrednostjo med 4,5 in 5,5 (pH vrednost kože je približno 5,4).

V vsakem primeru se poskusite izogniti poceni generičnim milom (prepoznali jih boste po odličnem razmerju cene in količine), milu z dodanimi invazivnimi kemikalijami in previsoko (bazično) oziroma prenizko (kislo) vrednostjo pH ter milu, ki ni primerno za vaš tip kože.

Temeljito umivanje je na prvem mestu Nakup dragega mila je blažev žegen, če se umivate površno in neredno. Bolj učinkovita kot vsako čistilno sredstvo je namreč fizična obdelava, kar poskusite upoštevati tudi pri umivanju zob in "palčkanju" ušes, ne le pri drgnjenju kože. Trohnečih odmrlih celic in umazanije z vseh vetrov namreč ne prikrije še tako dišeč parfum.