Janez Janša, tisti politik, ki ga zaznamujejo vzponi in padci

Od političnega zapornika do predsednika vlade. Tako ga označi uradna biografija. Janez Janša je v središču pozornosti javnosti od tistega pomladnega dne 31. maja leta 1988, ko se je začela slovenska pomlad. Od aretacije in vojaškega procesa do leta 2004, ko je SDS prekinila dolgoletno vladavino LDS, je Janša doživel mnogo vzponov in padcev.

Od šivankinega ušesa do hegemonije na desnici Na zadnjih volitvah sta se padec in vzpon koncentrirala v 55 dneh. Osamosvojitelj, čigar stranka se je leta 1992 še imenovala Socialdemokratska stranka Slovenija (SDSS) in se je v parlament prebila skozi šivankino uho, je bil že leta 1996 kljub zaostanku za SLS nesporni vodja desnice. To je bilo leto pat položaja v državnem zboru, ko LDS kljub zmagi na volitvah ni mogla sestaviti vlade.

Od Cirila Pucka do prve vlade Pomladne stranke so imele takrat 45 poslancev. A stari politični lisjak Janez Drnovšek je najprej pridobil glas Cirila Pucka in znova postal mandatar, nato pa je v vlado privabil še SLS in tako Janezu Janši zadal hud udarec, saj se pomladniki kljub kratki vladavini Andreja Bajuka leta 2000 niso poenotili do leta 2004, ko je pomladno koalicijo dopolnil DeSUS in tako omogočil prvo Janševo vlado.

Od debelih krav do novega poraza Čas debelih krav, visoka gospodarska rast, posegi v medije, razbijanje kadrovskega omrežja levice, predsedovanje EU, uvedba evra in vstop v schengensko območje. To je bila kombinacija, ki bi lahko Janši omogočila drugi mandat, a je priložnost zapravil. Njegovi podporniki s prstom kažejo na afero patria, a ključni razlog je bil Borut Pahor, ki je po razpadu LDS vztrajno gradil svojo SD kot alternativo in s "predsedniško podobo" zajel široko volilno bazo. Zmago mu je omogočilo tudi poenotenje levice.

Od začasne DZ koalicije do protikrizne koalicije razuma In prav Borut Pahor je bil tisti, ki je ključno vlogo odigral tudi pri vnovičnem vzponu Janeza Janše na oblast. Tudi zato, ker Zoran Janković ni Janez Drnovšek in ker Janković in Pahor kljub zmagi Pozitivne Slovenije nista bila sposobna racionalno odigrati povolilnega pokra. Medtem ko sta se izčrpavala v prestižnih bojih, je Janša že dosegel prvo in, kot se je izkazalo pozneje, tudi končno zmago z izvolitvijo Gregorja Viranta za predsednika državnega zbora. Takrat se je oblikovala koalicija petih strank, za katero so ključni akterji govorili, da gre zgolj za koalicijo za deblokado DZ.

Gre za izključno rezervno varianto v primeru, če se relativnemu zmagovalcu volitev ne bi posrečilo sestaviti večinske koalicije, je le dva dni po izvolitvi Viranta dejal Janša o osnutku koalicijske pogodbe, ki jo je poslal bodočim koalicijskim partnericam. Z današnje perspektive se zdi, da se predstavniki petih strank na tisto "črno sredo" pred izvolitvijo Viranta niso pogovarjali zgolj o tem, da naj predsednik Liste Virant vodi parlament. Čez dober mesec dni je bila namreč že sklenjena "protikrizna koalicija razuma", ki je podpisala koalicijsko pogodbo.

Od patrie do reševanja domovine Nekdanjemu gorečemu komunistu Janezu Janši, ki je junija 2010 v intervjuju za Planet Siol.net to svoje obdobje označil kot del osebnostnega razvoja, v najtežjih časih po osamosvojitvi ne bo lahko. Je predsednik vlade, ki se na sodišču brani pred obtožbami o korupciji. Je predsednik stranke, ki se je na svoji spletni strani ob vstopu poznejšega koalicijskega partnerja v volilno tekmo spraševala, ali lahko Slovenijo naprej popeljejo zahrbtna dejanja in ki je po volilnem porazu objavila nacionalistični pamflet, nevreden desnosredinske stranke.

Janez Janša je predsednik vlade, ki ima nedvomno boljše organizacijske sposobnosti kot njegov predhodnik Borut Pahor in ki si zna postaviti cilje in jih doseči. Je premier, ki bi si lahko zagotovil še kakšen mandat, če bi mu uspelo Slovenijo izvleči iz krize in če bi se želel učiti iz napak iz mandata 2004–2008.

Od izsiljevalskega DeSUS-a do vladnega kadrovskega vrtiljaka Že do konca leta bo vse jasno. Uspeh Janše bo odvisen od tega, kako mu bo uspelo zadovoljiti izsiljevalski DeSUS in hkrati obdržati vzdržne javne finance, ali mu bo uspelo uskladiti programsko mavrično koalicijo in kako bo njegova vlada uresničevala mnoge s številkami neopremljene gospodarske ukrepe v koalicijski pogodbi. Predvsem pa od tega, kakšna bo končna kadrovska podoba vlade.