SiolNET. Novice Siol +
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Erjavec o sodbi v zadevi Patria: Z mnenjem avstrijske sodnice bi se težko strinjal

3

termometer

"Zelo težko si predstavljam, da bo Hrvaška v nekem trenutku rekla: 'Ta memorandum pa za nas ne velja,'" na očitke, da je Hrvaška z memorandumom o LB-ju izigrala Slovenijo, odgovarja Karl Erjavec.

Kadrovske spremembe v stranki DeSUS, imenovanje nove vlade in pestro dogajanje na zunanjepolitičnem področju so bile glavne teme pogovora, ki smo ga na Planet Siol.net opravili s predsednikom DeSUS in ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Konec marca je svet DeSUS razrešil Meto Vesel Valentinčič s položaja predsednice sveta. Glasovanje s 35 glasovi za razrešitev in 20 proti kaže, da je bil svet stranke glede Vesel Valentinčičeve dokaj razdeljen. Kakšno je zdaj vzdušje v stranki po njeni razrešitvi? Razmere za politično delovanje so zelo težke. Gospodarska kriza še ni končana, čeprav smo še na začetku leta 2009 menili, da bo ta kriza trajala največ dve ali tri leta. Sami lahko opazite tudi, da imamo zaradi težke gospodarske krize veliko nezadovoljstva med ljudmi, zlasti z aktualno politiko. Delovanje stranke DeSUS v takšnih političnih razmerah zahteva, da je stranka DeSUS enotna in notranje stabilna. Za uspešno delo stranke DeSUS ni prostora za spore znotraj stranke, zato smo imeli kongres, ki je povedal, po kakšni poti naj gre stranka v prihodnje. Gospa Meta Vesel Valentinčič je bila moja protikandidatka na kongresu. Na kongresu je predstavila svoj program, ki ni dobil podpore. Veste, da je moj program prejel prepričljivo podporo. Njena vizija vodenja stranke je bila drugačna, zato sem mnenja, da ne bi mogla sodelovati v naši najožji ekipi, ki je odgovorna za realizacijo programa, ki je bil sprejet na kongresu. Res je sicer, da jo je svet stranke na prvi seji izvolil za predsednico sveta, vendar zelo tesno, in že na prvi seji, ki jo je vodila, se je pokazalo, da ne bo mogoče dobro sodelovati. Prepričan sem, da z gospo Meto Vesel Valentinčič ne bi bilo mogoče utrditi in povezati stranke na državni ravni, zato sem svetu predlagal, naj znova premisli o svoji odločitvi. Na naslednji seji sveta so bile volitve in gospa Vesel Valentinčičeva je bila demokratično razrešena, kot je bila tudi prvič na seji sveta demokratično izvoljena. V demokraciji velja pravilo, da se, če ti ne uspe pridobiti večinske podpore za svoj program, umakneš in prepustiš uresničevanje zmagovitega programa tistim, ki so dobili na kongresu večinsko podporo in zaupanje. Demokratično bi bilo tudi, da bi gospa Meta Vesel Valentinčič kandidirala samo za eno funkcijo v stranki, ne pa da je kandidirala za predsednika stranke, istočasno pa je kandidirala tudi za članico sveta. Ne vem, ali je smisel demokracije, da kandidiraš na več funkcij, potem pa ti že nekje uspe.

So se zgodili kakšni izstopi iz stranke ali izstopi s funkcij znotraj stranke zaradi njene razrešitve? Kriza v stranki DeSUS se je začela lani, ko je stranka vstopila v vlado Janeza Janše. Veste, da so bili že lani poleti pozivi nekaterih članov stranke, da je treba sklicati izredni kongres, ker stranka v javnosti izgublja podporo. Kongres smo imeli in delegati so odločili, da zaupajo dozdajšnjemu vodstvu, predsedniku in dozdajšnji politiki. Zdaj, ko je kongres za nami, sem prepričan, da je stranka bolj enotna, in gremo naprej. Tudi zadnje meritve javnega mnenja kažejo, da smo na pravi poti.

Prepričan sem, da bo po kongresu stranka DeSUS stabilna članica nove koalicije in da bomo lahko v tej novi vladi uresničevali svoj program. Kar zadeva novo levosredinsko vlad, pa menim, da lahko premagamo težave, ki so pred Slovenijo. Najslabša možnost v tem trenutku bi bila, da Slovenija ne bi imela vlade in bi bili v položaju predčasnih volitev ter brezvladja.

Mi imamo ta trenutek močno vlado z več kot 50 glasovi podpore v DZ-ju. To ji omogoča ukrepanje, ki lahko prepreči črni scenarij. Dobro veste, da se tuji mediji sprašujejo, ali bo Slovenija drugi Ciper. Prepričan sem, da v tujini, če nam v Sloveniji ne bi uspelo oblikovati te vlade, ne bi več o tem ugibali, temveč bi danes pisali o Sloveniji kot državi, ki gre po poti Cipra.

So torej bili izstopi iz stranke v zadnjem obdobju? Vi veste, da je bil eden glavnih akterjev predsednik dolenjskega pokrajinskega odbora Jože Jazbec, ki je ves čas govoril, da člani iz stranke množično izstopajo in tako naprej. Tudi na kongresu je dejal, da ima v torbi 40 izstopnih izjav, če bo postal predsednik stranke Karl Erjavec. Jaz sem postal predsednik, izstopov pa ni.

Dejstvo je, da je zlasti lani v stranki upadlo število članov, ampak ne gre za dramatičen upad. Mi smo imeli skoraj 14 tisoč članov in po podatkih, ki jih imam, smo v zadnjem letu izgubili okoli 900 članov. Glavni razlog za te izstope je bil vstop v Janševo vlado. Pričakujem, da se bo število novih članov zdaj, ko smo v levosredinski vladi, povečalo.

Vlada Alenke Bratušek je začela svoje delo s kar nekaj težavami. Najprej so se pojavili očitki o plagiatorstvu Bratuškove, nato težave z iskanjem ministra za finance. Odstopil je tudi že prvi minister. Kako bodo vsi ti zapleti vplivali na delovanje nove vlade? Ti zapleti na delo vlade ne bi smeli vplivati, res pa je, da je bilo nekaj otroških bolezni pri oblikovanju vlade. Treba je upoštevati položaj, ki je nastala po tem, ko je protikorupcijska komisija ugotovila določene nepravilnosti pri premierju Janezu Janši. Takšen položaj je zahteval hitro reagiranje parlamentarnih strank. Ena od možnosti za hitro razrešitev politične krize je bila, da bi Janez Janša odstopil in da bi nekdo drug prevzel vodenje vlade.

Janez Janša je vztrajal, da ne bo odstopil, zato je bila vložena konstruktivna nezaupnica, ki se po naši ustavi konča z oblikovanjem nove vlade. Tukaj smo morale parlamentarne stranke doseči dogovor o oblikovanju nove vlade in se hitro dogovoriti o kadrovskih rešitvah. Zaradi tega razloga se je morda zgodil tudi Igor Maher. Mislim, da je bilo pomembno, da se je ta težava rešila zelo hitro, praktično v nekaj dneh je bil postavljen nov minister. Zame je pomembno, da od zdaj naprej v vladi ne bi imeli tovrstnih težav.

Janševi vladi se je očitalo, da že na samem začetku izvaja kadrovske cunamije, na drugi strani pa se je tudi Bratuškova takoj lotila številnih kadrovskih zamenjav. Kako vi, ki ste bili v obeh vladah, gledate na to? V Sloveniji se moramo navaditi, da če pride nova vlada, pridejo tudi določene kadrovske menjave. Smešno je, da štejemo te številke. Zame je zadeva povsem razumljiva. Če pride desnosredinska vlada, bo ta izvedla določene kadrovske menjave, če pride levosredinska, pa bo tudi ta izvedla določene kadrovske menjave. Zakaj? Ker vsak, ki dela, hoče delati z ljudmi, ki jim zaupa. Sam bi recimo težko delal z nekom, ki mu ne zaupam.

Če je vlada politični organ, potem potrebuje tudi politično zaupanje ljudi, zlasti tistih, ki v imenu vlade sprejemajo pomembne odločitve. Zdi se mi, da je to, da se vedno štejejo razne zamenjave, bolj folklora. Najprej je SDS nastavila števec v času Pahorjeve vlade, potem je štela SD, zdaj spet šteje SDS.

Menite, da bo vlada Bratuškove na splošno delala bolje od Janševe vlade? Od vlade pričakujem zlasti to, da bo ustvarila neko večjo sproščenost v družbi. Veste, da so se v času Janševe vlade te napetosti povečale, zlasti po prazniku državnosti, ko je bil zaplet z neudeležbo praporščakov. To je bilo povsem nepotrebno.

Vsi se zavedamo, da smo v težavah. Ljudje razumejo položaj in bodo potrpeli, ne želijo pa nepotrebnih ideoloških spopadov. Ljudje želijo, da poženemo barko naprej, da se začnejo odpirati nova delovna mesta, investicije, tuja vlaganja in da dobimo gospodarsko rast.

Poglejte, jaz sem oče in mi je zelo težko, ko vidim, da mladim ne moremo ponuditi bolj varne prihodnosti. Mladi so v tem trenutku v zelo težkem položaju. Naša odgovornost je, ne glede na to, ali smo opozicija ali pozicija, da zagotovimo razvoj tej družbi in nova delovna mesta.

Sami ste že omenili, da številni tuji medij poročajo o tem, da je prihod trojke v Slovenijo skoraj neizogiben. Je z vami kot zunanjim ministrom zaradi člankov tujih medijev že stopil v stik kdo iz tujine? Imam veliko pogovorov. Zelo so bili zaskrbljeni zaradi gospodarskega in političnega položaja. Nam ni grozila zgolj gospodarska kriza, temveč zaradi razpadanja Janševe vlade tudi politična kriza. Druga komponenta, ki je tujino zelo zanimala, so bila odprta vprašanja s Hrvaško, zlasti glede spora v zvezi z LB-jem. Kar zadeva Hrvaško, je po ratifikaciji memoranduma tujina pomirjena. Rešitev tega vprašanja bo dala pozitivne signale, zlasti v regiji, saj smo dokazali, da je mogoče z dialogom najti rešitev tudi glede najtežjih odprtih vprašanj.

Moram reči, da so v tujini precej zaskrbljeni v smislu, kaj bo storila nova vlada za izhod iz krize. Iz nekaterih medijev je bilo mogoče razbrati, da naj bi ta vlada napovedovala, da je konec varčevanja. To seveda ni res in preplah v Bruslju glede tega je bil nepotreben. Mi se zavedamo, da moramo konsolidirati javne finance in da bo treba še naprej racionalizirati javno porabo. V DeSUS bomo pri tem zagovarjali, da se bolj obremeni tiste, ki so premožnejši.

Zelo pomemben bo obisk premierke Alenke Bratušek prihodnji teden v Bruslju, kjer se bo srečala s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem ter predstavila izhodišča programa stabilnosti, ki ga pripravlja ministrstvo za finance. Ko bodo videli, da ima ta vlada program in da bo nadaljevala ukrepe, sem prepričan, da se bodo finančni trgi umirili, da bodo obrestne mere bolj prijazne in da bo tudi Bruselj bolj miren.

Sodišče na Dunaju je izreklo sodbo v primeru Patria. Prvoobtoženi Wolfgang Riedl je bil spoznan za krivega podkupovanja v Sloveniji. Glavna sodnica je ob izreku sodbe presodila, da ni dvoma, da so bili slovenski politiki podkupljeni in da so priredili razpis v korist Patrie. Vaš komentar? S tem, da so politiki prirejali razpis za Patrio, bi se z mnenjem avstrijske sodnice težko strinjal, ker so razpis, kot se spominjam, pripravljali strokovnjaki z ministrstva za obrambo in ne politiki. Pri pripravi razpisa je sodelovalo veliko zaposlenih na ministrstvu za obrambo in vsak je pokrival določen segment. Glede vpletenosti slovenskih politikov v podkupovanje pa žal sodnica ni povedala, kateri slovenski politiki naj bi bili podkupljeni. Tudi sami ugotavljate, da gre za njeno oceno.

Omenili ste memorandum o LB-ju. Ob podpisu tega memoranduma je bilo mogoče slišati kritike, da je Hrvaška na eni strani dobila zeleno luč Slovenije za vstop v EU, Slovenija pa ni dobila nič, ker ni nobenega zagotovila, da teh tožb vendarle ne bo. Ob tako velikih dogodkih, kot je ratifikacija memoranduma, je vedno prisotna kakšna kritika, to sprejemam pozitivno. Prepričan pa sem, da se vsi zavedamo, da je to korak naprej pri razrešitvi tega vprašanja. Seveda to ne pomeni, da je s tem ta zgodba končana. Mi vztrajamo pri tem, da je treba memorandum v celoti spoštovati. V memorandumu je zelo jasno zapisano, da tožbe mirujejo, dokler se ne najde dokončna rešitev v okviru nasledstvenega sporazuma. Za nas je nesprejemljivo, da bi po eni strani tožbe še naprej tekle pred hrvaškim sodiščem, po drugi strani pa bi se pogajali o tem, kako razrešiti vprašanje LB-ja. Memorandum zelo jasno določa, da rešujemo to vprašanje v okviru nasledstvenih odprtih vprašanj.

Vstop Hrvaške v EU za nas pomeni, da že 1. julija ne bo carin, cenejše telefonske pogovore in drugo. Če bo Hrvaška del schengenskega območja, ne bo več mejnih prehodov in pregledov. Mislim, da sta perspektiva in prihodnost Evrope v tem, da bi vse države v Evropi postale članice EU-ja, zato sem zagovornik tega, da morajo ob izpolnjevanju pogojev Srbija, Makedonija, Črna gora in druge države čim prej postati članice EU-ja. S tem bi to območje postalo stabilnejše, kar bi lahko ljudem prineslo več blagostanja.

Mislim, da je to zagotovo pozitiven korak, seveda pa se vedno najdejo ljudje, ki so kritični. Vprašal bi se, kje so bili ti kritiki zadnjih 20 let. Zakaj nihče tega vprašanja v zadnjih 20 letih ni rešil, da ga moramo reševati zdaj, v zadnjem trenutku? Moram pa reči, da ni bilo lahko. Spominjam se tega sestanka na Otočcu. Dolgo časa je kazalo, da z ministrico Vesno Pusić nimava nobene rešitve na mizi. V zadnjem trenutku sva našla ustrezno kompromisno rešitev, ki se odraža v ratificiranem memorandumu.

Sploh si ne predstavljam, kaj bi bilo, če na Otočcu ne bi našla sprejemljive rešitve. Uspešna zunanja politika mora biti sposobna poiskati ustrezne rešitve, sposobna dogovora in sposobna kompromisa. S tem kompromisom smo mednarodni skupnosti pokazali, da se znamo tudi v tem delu Evrope pogovarjati in najti rešitve.

Mislite, da bo ta memorandum dovolj dobra "varovalka" za Slovenijo? Zelo težko si predstavljam, da bo Hrvaška v nekem trenutku rekla: "Ta memorandum pa za nas ne velja." Morate vedeti, da je zadnje leto vsa svetovna diplomacija gledala, kako rešujemo to vprašanje. Bil sem v neštetih stikih …

So bili pritiski veliki? Pritiski ne, zlasti pričakovanja, ali bo dovolj zdrave pameti, da najdemo kompromis. Name ni nikdar nihče pritiskal, ne Američani, ne Rusi, ne EU, ampak vedno so me zaskrbljeno spraševali, ali je kakšna možnost, da se najde ustrezna rešitev. Vedno sem poudarjal, da bo to mogoče, če bosta obe strani malce popustili.

Memorandum predstavlja ravno to; obe strani sta malce popustili. Veste, da smo vztrajali pri umiku tožb, Hrvatje pa so vztrajali, da pravzaprav nimajo česa umikati, ker je to njihova interna zadeva, da gre za povsem civilno zadevo. Kompromis pomeni mirovanje tožb do dokončne rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj, memorandum to zagotavlja tako, da hrvaška sodišča ne bodo odločala o tem sporu.

Še eno odprto vprašanje s Hrvaško: do februarja je bilo treba poslati memorandum. Kako zadovoljni ste s pripravljeno argumentacijo? Prepričan sem, da je kakovostno pripravljen. Imamo najboljše tuje odvetnike in prepričan sem, da so pripravili najboljšo mogočo argumentacijo, zato sem glede odločitve arbitražnega sodišča optimist. Naš strateški cilj je, da ohranimo prost dostop do odprtega morja. Po argumentaciji, ki so jo pripravili naši odvetniki iz tujine, sem prepričan, da bo moralo sodišče pritrditi stališčem naših odvetnikov. Seveda pa je to postopek, ki še traja.

Do 11. novembra moramo dati odgovor na hrvaško argumentacijo, se pravi na hrvaški memorandum, enkrat spomladi leta 2014 bo ustna obravnava, tako da pričakujemo, da bi leta 2015 lahko sprejeli dokončno rešitev. Strateškega pomena za Slovenijo je, da ostane pomorska država, to pa bo, če ohranimo prost dostop do morja, ki smo ga Slovenci vedno imeli.

Omenili ste hrvaški memorandum, ki ste ga prejeli. Da, naši strokovnjaki ga zelo natančno pregledujejo. Dali bomo odgovor, enako pričakujemo s hrvaške strani.

Lahko na splošno poveste, ali je veliko razhajanj med obema memoranduma, o podrobnostih v skladu z dogovorom ne smete govoriti. Tudi Hrvatje so tako kot mi postavili zelo strokovno argumentacijo. Veste, da smo mi imeli nekaj zapletov, preden smo oddali memorandum, ker so nekateri želeli, da bi šli prek strokovne argumentacije ter določili mejo na podlagi političnih in zgodovinskih izhodišč. Arbitražni postopek je strog pravni postopek, kjer odločajo samo pravna dejstva in konkretni dokazi. V tem postopku ni prostora za kakšne politične argumentacije.

Mislim, da bi storili veliko napako, če bi takrat vlada in DZ popustila in soglašala s tem, da bi memorandum za arbitražno sodišče temeljil na nekih političnih argumentacijah. Zelo sem zadovoljen, da smo ostali pri t. i. strokovni argumentaciji, ki sem jo ves čas zagovarjal.

Politični pritiski so bili zelo veliki. Imeli smo tri seje vlade zaradi tega, namesto da bi imeli samo eno sejo vlade in dvakrat smo imeli odbor za zunanjo politiko. Zame je pomembno, da je na koncu glede memoranduma zmagala stroka nad politiko.

Za gospodarsko diplomacijo ste dejali, da je zelo pomembna. Kje vidite še kakšno priložnost za izboljšanje, da bi bolj pomagali slovenskim gospodarstvenikom? Na prvem mestu mora slovensko gospodarstvo povedati, kje vidi svoje možnosti, kje vidi perspektivo. Na podlagi tega lahko odpremo marsikatera vrata, zlasti pri tistih državah, kjer je nekako običajno, da se lahko posluje samo z dovoljenjem državnih oblasti. Veste, da recimo v Turčiji, Rusiji, Kitajski za velike posle, če jih ne odobri država, ni možnosti, da bi se realizirali. Poglejte Južni tok pri nas, pogovarjati se je bilo treba na najvišji državni ravni. Tam ima gospodarska diplomacija izredno pomembno vlogo, ker gospodarstvenikom odpira vrata do ministrov, do predsednikov vlad, ki imajo v teh državah zelo pomembno vlogo, ko gre za vprašanja gospodarskega sodelovanja.

Slovenska gospodarska diplomacija pomaga našim podjetjem tudi prek ekonomskih svetovalcev, na primer tako, da poiščejo podjetja, ki so zainteresirana za sodelovanje s slovenskimi podjetji, na primer za vlaganja v Sloveniji. Vloga gospodarske diplomacije je tudi, da pomaga, če je že vzpostavljeno neko gospodarsko sodelovanje, pa se pojavijo poslovne težave, na primer reklamacije, ali pa recimo takrat, ko naše podjetje v tujini izvede določen posel, pa potem ni plačila … Takrat se vključi gospodarska diplomacija in skuša na razne načine, tudi s političnimi aktivnostmi, doseči, da se to plačilo izvede v skladu s podpisanimi pogodbami.

Gospodarska diplomacija ima pomembno vlogo, je pa res, da mi ne moremo sklepati poslov namesto slovenskega gospodarstva. Tudi ne moremo iskati trgov namesto slovenskega gospodarstva. Za leto 2013 imamo naslednje prioritete: Kitajsko, Rusijo, Turčijo, Kazahstan, Azerbajdžan. Maja grem v Kazahstan z gospodarsko delegacijo.

Slovenija ne more imeti povsod svojih prioritet. Mislim, da moramo zelo ciljno ravnati, in to pri tistih državah, ki imajo gospodarsko, finančno in kapitalsko moč. Vemo, da ima EU težave, po drugi strani pa je Kitajska v vzponu, podobno tudi Ruska federacija in nekatere druge države.

Sem sopredsedujoči slovensko-ruske mešane gospodarske komisije. Lani, ko smo imeli na Brdu sestanek, so bili posli sklenjeni v vrednosti 140 milijonov evrov.

Kolikšno pa je zanimanje med slovenskimi gospodarstveniki za te trge in teh trgov, da bi prišli v Slovenijo? Zelo veliko je zanimanje slovenskega gospodarstva, ampak naša težava je v kapacitetah. Morate vedeti, da ruski, ameriški ali kitajski trg, če se tam dogovorite za posel, zahteva velike količine naročil, tukaj pa je naše gospodarstvo omejeno. Kar zadeva tujino, pa moram reči, da je velik interes za vlaganja v Sloveniji, tudi za nakup nekaterih podjetij. Težava je, ker se ne znamo dogovoriti, kaj bi odprli za tuje investicije, katere banke in katera podjetja bi prodali. Tukaj imamo veliko odprtih vprašanj, vendar mislim, da bo vlada morala z DZ-jem pripraviti ustrezno strategijo.

V Sloveniji se bomo morali sprijazniti s tem, da smo del globalnega sveta in da ne bomo imeli možnosti, da bi nam uspelo, če bomo obrnjeni samo vase. Danes je svet preveč povezan, da bi lahko sami delovali, in tudi naš trg je premajhen, da bi lahko sami delovali. Mislim, da Gorenje vse naše potrebe po hladilnikih in štedilnikih zadovolji v enem tednu. Moramo se bolj povezati s svetom in postati del globalnega sveta. Lepo je zagovarjati nacionalni interes, ampak če želimo preživeti, se bomo morali internacionalizirati v gospodarskem smislu. Na verbalni ravni smo za takšno povezovanje zelo odprti, ko pride trenutek, ko se je treba konkretno odločiti, pa se zapremo.

Mednarodno skupnost trenutno zelo zaposluje Severna Koreja. Mislite, da gre zgolj za razkazovanje mišic, ali vas skrbi, da bi se lahko zgodilo kaj resnejšega? Vsi analitiki, tuji in domači, pravijo, da gre za razkazovanje mišic. Upam, da bo pri tem tudi ostalo. Zavedamo pa se, da lahko vsak najmanjši nepričakovan dogodek sproži marsikaj, da se lahko po nesreči zgodi incident. Vemo, da so se v odnosih med Severno in Južno Korejo že zgodili neljubi dogodki in incidenti. Če bi se to zgodilo v tem napetem vzdušju, bi se lahko sprožil smodnik.

Vseeno upam, da gre samo za zastraševanje Severne Koreje. Tega ne gre podcenjevati in banalizirati. Imajo novega predsednika, ki ga ne poznamo, zato ne vemo, kako resno misli s temi provokacijami. Severna Koreja ima tudi velike gospodarske težave in za preprečitev notranjih napetosti očitno potrebujejo zunanjega sovražnika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin