Torek, 11. 3. 2008, 14.16
8 let, 8 mesecev
ERC ali EU
Raznolika koalicija Iva Sanaderja očitno uspešno prestaja prvi resnejši preskus po sestavi vlade. Če bo danes sabor odločil, kot je pričakovati, potem bomo lahko zaključili, da je v hrvaški politiki prevladal pragmatizem in odgovornost pred politikantskimi interesi. Glede na to, kako se je Hrvaška odločila za uveljavitev ekološko-ribolovnega območja, težko pristanem na tezo, da so v ospredju ribe in ekologija. Prej hlepenje interesne politike po nenehnem motenju in zakrivanju dejanskih težav. Pristop, ki ga Jadransko morje potrebuje, mora biti celovit in vključujoč. Konec koncev nam je vsem (dopustnikom) v interesu, da se poleti skopamo v čim bolj čistem morju. Že kmalu po prvem januarju, ko je ERC stopil v veljavo tudi za Slovenijo in Italijo, je bilo jasno, da vztrajanje Zagreba pri odločitvi, ne bo prineslo nič dobrega za približevanje Hrvaške Uniji. V treh mesecih, odkar evropski komisar Olli Rehn ponavlja iste besede- le da se z vsako ponovitvijo slišijo bolj resno- je tudi najbolj neupogljivim borcem za hrvaške interese postalo jasno, da so ti interesi v večji meri zadovoljeni z zadovoljitvijo Bruslja, Rima in Ljubljane. S pričakovano vrnitvijo Zakona o ekološko-ribolovnem območju na obdobje pred letom 2008 se bodo po mnenju premiera Sanaderja pogajanja nadaljevala hitreje kot do zdaj. Morda ima prav. Morda se moti. Nekaj pa je jasno. S pričakovano potezo hrvaškega sabora bo na simbolni ravni iz Zagreba slišati predvsem sporočilo, da pripravljen tudi na najtežje kompromise, celo na popuščanje - a pod drugim imenom -, ko gre za višje cilje, kar približevanje Evropski uniji je.
Slovenska pot v EU zlahka spomni na kompromise, ki jih morajo sprejemati države članice pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij. Vodja HSS Josip Friščić se sicer veseli optimizma, ki veje iz izjav koalicijskega partnerja, vodje HDZ Iva Sanaderja, da se bo z umikom ERC-ja z dnevnega reda pogovorov med Zagrebom in Unijo, odprla pot za hitrejše približevanje Uniji. Bržčas ima Friščić prav, ko pravi, da je bil to prvi test za Hrvaško. Približevanje Evropski uniji je konec koncev predvsem reformni proces, ki se kaže v spremembah navznoter. Še zanimiva podrobnost. Včeraj se je v Haagu začel sodni proces proti generalu Anteju Gotovini. Njegovo aretacijo so enačili s polnim sodelovanjem z omenjenim sodiščem, kar je onemogočalo začetek pogajanj Zagreba z Evropsko unijo. Tudi takrat so se nekateri v Zagrebu počutili izsiljevane kot zdaj z ERC. Zdaj je sojenje Gotovini pač sojenje, veliko manj politika. Tako kot utegne biti ekološka zaščita Jadrana slej ko prej usmerjena predvsem v zaščito Jadrana in ne izpostavljanju drugih interesov. Odločitev hrvaške vlade za depolitizacijo ERC in za dva osrednja zunanjepolitična cilja, torej v tem primeru za vstop na EU in pa še v NATO, je logična poteza. Edina možna poteza. Izbira med ERC in EU namreč nikoli ni bila resna izbira.