"Do politike nisem imela posebnih simpatizerskih občutkov"

O vas vemo le to, da ste najmlajša poslanka, prihajate iz Mozirja, govorite tudi arabsko – kako bi se opisali v nekaj stavkih? Kaj je tisto, kar vas dela posebno? Po čem izstopate?

Naj vas najprej malce popravim – arabščine še ne govorim tekoče, je pa to moj namen in ena od največjih želja. To je povezano tudi z obiskom arabskih držav, predvsem Egipta in mističnega mesta Kairo, kjer še nikoli nisem bila, tako da verjamem, da bom imela kdaj priložnost tam ostati mesec ali dva, spoznati njihovo kulturo, prijazne ljudi in tako dalje.

Sicer pa sem energična, temperamentna, predvsem pa preprosta ženska, ki rada vsakodnevno vzdržuje stik z naravo. Do študijskih let sem trenirala odbojko, zdaj kondicijo nabiram na sprehodih in s planinarjenjem. Igram v gledaliških igrah, igram klasično kitaro ter izjemo rada pojem in poslušam glasbo.

Posebna sem predvsem zato, ker poskušam delovati zavestno, da ljudi ne obsojam, se ne oklepam govoric, kar je dandanes že prava redkost, pa tudi sama sem precejšnja upornica. Prav tako se ne držim nekih ustaljenih smernic družbenega dogajanja, razmišljanja in delovanja, vseskozi iščem resnico in stanje, ki bi me osvobodilo.

Kaj ste si želeli postati kot majhna deklica? Kdo so bili vaši vzorniki in zakaj?

Na začetku osnovnošolskega šolanja sem želela postati slaščičarka. Verjetno zato, ker sem precej sladkosneda. Pozneje sem se večino šolskih let nagibala k učiteljskemu delu, delu z otroki nasploh. Da bi imela kakšnega posebnega vzornika, se ne spomnim. Sem pa na ljudi s televizijskih zaslonov gledala kot na "male bogove", ki imajo največji vpliv pri odraščanju.

Trenutno ste absolventka – bo študij počakal na konec mandata ali nameravate diplomirati čim prej? Katere teme se boste lotili v diplomski nalogi?

Študij ne bo počakal, želim ga končati čim prej, to je obveza do same sebe. Je pa res, da mi dve leti prav zagotovo ne uideta. Za diplomsko nalogo še ne vem naslova, zanimivih tem pa je kar precej – od sporazumevanja v migrantskih družinah, raziskovanja gluhonemega jezika in pojavljanja tega v medijih do raziskovanja sorodnosti določenih besed v skupini indoevropskih, mogoče tudi neindoevropskih jezikov, med katere spada tudi arabščina.

Na kateri dogodek iz študentskih let se najraje spomnite?

Najljubši mi je bil občutek, da sem se vsaj deloma osamosvojila, začela razmišljati neodvisno od staršev. To mi je dalo nekakšen zagon in motivacijo, tudi občutek, da sem samostojen človek, ki se trudi živeti v harmoniji s preostalimi v družbi. Sem tudi oseba, ki se ima lahko dobro še v tako dolgočasnem trenutku, zato lahko rečem, da je bilo dogodkov, ki so mi polepšali mladost in študijsko življenje, veliko.

Kako si napolnite baterije po napornem dnevu, tednu, mesecu?

Najraje sedem v avtomobil in prevozim nekaj kilometrov, pa čeprav se zavedam, da to ni najbolj prijazno do okolja. Skoraj vsak dan se odpravim v gozd in se sproščam v naravi. Umirim se tudi s kakšno dobro knjigo, rada pa se tudi samo pogovarjam in s tem rešujem kakšne miselne blokade, ki mi po nepotrebnem jemljejo energijo.

Kateri medij vam je najbližji in kateri se vam zdi najobjektivnejši – radio, tisk, TV, internet? Zakaj?

Najbližji mi je radio, ki ga znova spremljam doma in v avtomobilu; še pred dobrim letom so mi namreč vožnjo popestrile in mi krajšale potovanje od mesta do mesta zgoščenke z raznovrstno glasbo. Internet je v današnjem času eden najpomembnejših kanalov za spremljanje dogajanja doma in po svetu. In tudi najobjektivnejši se mi zdi, saj si lahko preberemo in si ogledamo več različnih situacij, problemov z drugačnimi mnenji. To mi daje možnost, da si glede določenih dogodkov ustvarim svoj pogled, s spremljanjem, mogoče kdaj tudi z raziskovanjem pa lahko nato potrdim ali zavržem svoja prepričanja, domneve. Tudi dober časopis rada vzamem v roke, saj ima listanje ob kavici ali čaju poseben čar, vendar tiska nikoli nisem dovolj spremljala, da bi lahko objektivno presodila o njegovi politiki.

V čem vidite lepoto in smisel politike?

Do politike dolgo časa nisem imela posebnih simpatizerskih občutkov. Zaradi preteklih dogodkov, ki so izkrivili politiko in smo se nad nekaterimi Slovenci in Slovenkami celo zgražali, sem imela celo nasprotno mnenje. A kmalu sem ugotovila, da je tudi v politiki skoraj vse odvisno od nas, ljudi in naših vrednot. In politiki bi morali biti prvi, ki usmerjajo družbo in ji vnašajo takšne in drugačne vrednote, zaupanje v delovanje pravne države, možnost svobodnega izbiranja, svobode nasploh. Ker pa se vse okoli nas spreminja, se mora spreminjati tudi politični prostor, zato je skrajni čas, da se vanj podajo mlajše generacije, ki so vsekakor manj obremenjene s preteklostjo, širših nazorov ...

Kdo vas je motiviral, da se poskusite v politiki na državni ravni?

Za to je najbolj "kriv" oče Polde, ki mi je vlil pogum, da to zares storim.

Čigavo mnenje vam največ pomeni?

Najbolj razmislim o navodilih in mnenjih svojega fanta in svoje družine, ki me najbolj poznajo in mi pomagajo, da uvidim, kje sem ga "biksnila" in kje ne. Sicer pa sprejmem vsako mnenje, ne maram pa ljudi, ki sovražno, napadalno pristopijo do človeka in mu vsiljujejo svoje misli ter prepričanja.

V čem se ljudje najbolj motijo o vas?

Uf, o tem nisem razmišljala, je pa res, da želim kakršenkoli nesporazum mirno rešiti takoj in na kraju samem. Včasih se res konča mirno, včasih pa se, še posebej z najbližjimi, pogovarjam malce preveč na glas. Mogoče se tisti, ki me ne poznajo dovolj časa, motijo ravno v tem, da mislijo, da sem premila in premirna.

Kako bi bil videti vaš popoln dan? Ob sončnem vzhodu bi si nekje na samotnem otoku privoščila pravi čaj, nato bi z ljubljeno osebo igrala na kitaro in debatirala o melodiji ter besedilu novega akustičnega komada. Pozneje bi se odpravila z jadrnico lovit ribe, ki bi si jih z eksotičnim sadjem pripravila na žaru. Sledili bi zvočna terapija za sproščanje telesa in duha, kakšna dobra knjiga ali pogovor s svetovnim pustolovcem, morda mislecem, modrecem. Za zvečer pa še zabava s prijatelji in dobro glasbo.