Bojan Starman: eden redkih direktorjev z ugledom

Sposobnost menedžerjev se izkaže v krizi. Recesija naplavi najboljše in najslabše. To dokazuje Hilda Tovšak, ki s skrivanjem pred javnostjo, medtem ko Vegrad tone v propad, kaže nezrelost in prispeva k zniževanju ugleda direktorjev. Za Bojana Starmana, ki uspešno vodi Muro, bi lahko rekli, da rešuje čast menedžerjev. Odlikujejo ga skromnost, neposrednost, predvsem pa lastnost, da izreče tudi tisto, kar morda delavci ne bi želeli slišati. Denimo to, da so za Muro kljub zdajšnjemu uspešnemu poslovanju možni tudi kakšni bolj črni scenariji. A 60-letni Starman ostaja optimist.

Verjetno bi brez optimizma težko uspešno vodil Alpino, kjer je leta 1974 začel svojo poklicno pot. Na čelu podjetja je bil od leta 1988 do leta 1996. Njegov prvi večji uspeh je bil, da je Alpina uspešno nadomestila izgubo jugoslovanskega trga. Za tem je prevzel vodenje Planike, kjer se je srečal s postopkom stečaja.

Za nekaj let je ohranil številna delovna mesta, pod njegovim naslednikom Milanom Bajžlom pa je Planika propadla. Starman je kariero nadaljeval v državni službi na obrambnem in gospodarskem ministrstvu, sledil pa je nov gospodarski izziv, vodenje Jelovice, ki se je po nekaj letih izkopala iz rdečih številk.

Starmanu je bil izziv tudi politika. Sprva lokalna, tako da je že četrti mandat župan Žirov. Zanimivo je, da je na zadnjih županskih volitvah le za las ostal župan. Protikandidat Martin Kopač je dobil le 27 glasov manj od dolgoletnega župana. Starman je sicer že od mladosti navajen tekmovati. Bil je eden največjih talentov jugoslovanskega šprinta, a je moral tek na kratke proge opustiti zaradi poškodbe.

Trma se mu v politiki ni obrestovala. Med letoma 2004 in 2008 je bil poslanec SDS. Sedenje v parlamentu z dolgimi razpravami mu ni bilo pisano na kožo. Pričakovano kritiziranje prejšnje in hvaljenje Janševe vlade tudi ne. Na koncu je počilo leta 2008 z njegovo obljubo, da bo s poslanskim podpisom podprl ustanovitev Krščansko demokratske stranke.

Nekaj nenačelnega pragmatizma je pokazal, ko obljube ni izpolnil in tako popustil pritiskom vrha SDS. Kljub temu pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ni dobil podpore za ponovno kandidaturo. Izkoristil je možnost enoletnega nadomestila poslanske plače.

V Muro ga je nato povabil nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, že pred tem pa se je Starman neuspešno ponujal za rešitelja prekmurskega podjetja. Za zdaj uspešno krmari v panonski ravnici, kamor se vozi s svojo 20 let staro mazdo 323. Še en dokaz, kako zelo drugačen je od značilnega slovenskega menedžerja.

Lahko bi bil tudi vzor tistih kolegom v gospodarstvu, ki se oklepajo funkcij kljub očitno neuspešnemu vodenju podjetij. Starman je namreč izjavil, da se bo iz Mure umaknil čim prej oziroma takoj, ko se bodo razmere uredile v tolikšni meri, da bo lahko vodenje podjetja prevzel nekdo drug.