"Bil sem v partiji, a sem izstopil pred osamosvojitvijo"

Svoje misli skoraj dnevno deli na svojem blogu, mediji pa to s pridom izkoriščajo.

V videointervjuju je kritičen do negodovanja zaradi imenovanja Barbare Brezigar za državno sekretarko na direktoratu za tožilstvu in optimistično verjame, da se nam nemiri ob napovedani stavki in grožnji policijskega sindikata, da naj "jih ne kličejo", ne bodo zgodili.

Policisti bodo morali deliti usodo javne uprave, čeprav se zaveda, da bodo plače nekaterih padle pod zagotovljeni minimum. Sodelovanje z direktorjem policije Jankom Gorškom je zgledno, manj zadovoljen je z odzivnostjo prvega tožilca v državi. V intervjuju preberite še o selitvi na Litostrojsko in o tem, da je bil član partije.

Med priprtjem Matica Munca in sodelavk svetovalnice Akcija! ter prihodom deklice nazaj v Slovenijo ste na svojem blogu zapisali, da obstaja veliko odprtih vprašanj, vezanih na tožilsko in policijsko delo v preteklosti. Odzvali ste se tudi na Munčevo izjavo, da naj bi bil koordinator zadeve Drago Kos. Zanima me, ali nameravate v zadevi glede postopkov v primeru koroške deklice odrediti kakšen nadzor?

Policija je že lani odredila nadzor, ki se je nanašal na začetek celotne zadeve. Ta nadzor je zelo jasno pokazal, da so znotraj policije že na začetku nastale precejšnje pomanjkljivosti, zlasti z vidika koordinacije med Generalno policijsko upravo in Policijsko upravo Slovenj Gradec, sprejeti so bili določeni ukrepi, da bi ta zadeva stekla normalno. V fazi začetka je ta nadzor že bil opravljen, menim pa, da je zadnja faza potekala povsem normalno. Po do zdaj znanih podatkih se ta nadzor ni zgodil na tožilstvu ali pa tega podatka nimam. Tudi odločali se še nismo, ali bomo s tožilskega vidika odredili kakšno preiskavo, ker smo tožilstvo sprejeli šele včeraj. Kar pa zadeva drugi del vprašanja in se nanaša na novico, ki ste jo objavili prav v vašem mediju, da naj bi bil Drago Kos tisti, ki je usmerjal skrivanje koroške deklice, se pojavi eno temeljno vprašanje. Ali je to sploh res? Obstaja možnost ali pa verjetnost, da je gospod Munc to izjavil v samoobrambi, obstaja pa tudi možnost, da je to res. Vprašanje oziroma odgovor bodo poiskali kriminalisti.

18. aprila se napoveduje stavka javnih uslužbencev, udeležbo so že napovedali v Policijskem sindikatu Slovenije, verjetno tudi Sindikat policistov Slovenije. Iz njihovih ust je slišati, da nikakor ne bodo privolili v znižanje že tako mizernih plač, sami pa podpirate vladne reforme. Kako se boste uskladili?

Jaz se s policisti niti ne usklajujem. To je stvar pogajanja na ravni cele vlade, države in rezultat je odvisen od teh pogajanj. Kar zadeva mene, policisti in javnost pričakujejo, da bom stopil na stran policistov in povedal, kako mizerne plače imajo, ker imajo resnično nizke plače in lahko mnogi padejo pod minimum, ki se mu reče najnižja plača. A kaj bi to prineslo policistom, vladi in meni? Nič. Ker policisti so in bodo ostali sestavni del javne uprave in bo odvisno od pogajanj z ministroma Pličaničem in Šuštaršičem. Kar zadeva mene, ne bom izstopal znotraj vlade, ker bi bilo to povsem nenormalno. Iz temeljnega razloga, saj je pred vlado osnovni in temeljni cilj: v roku do leta 2014/15 pripeljati primanjkljaj na nič. To pomeni, da če smo do zdaj na državni ravni zapravljali deset milijard, poberemo pa za sedem milijard in 800 tisoč evrov davkov, je jasno, da moramo to narediti. Ali bomo to naredili mi ali pa bo to naredil nekdo, ki bo na tem stolu sedel in bo določen iz Bruslja. To pa ni dobro.

Kaj za vas pomeni izjava Petrovičevega sindikata, da bodo šli na cesto in da jih, če bodo nemiri, ne kličite?

Jaz razumem sindikaliste, ampak sindikalisti tudi dobro poznajo zakon o policiji in člen, ki je bil sprejet leta 1993 in zelo jasno našteva naloge, ki jih kljub stavki morajo opravljati. To pa pomeni, da so kljub demonstracijam dolžni opravljati svoje naloge. Zato ne pričakujem težav, ker jih tudi v preteklosti ni bilo.

Tudi če bodo stavkali?

Da, v prostem času. Tisti, ki bodo v službi, pa so po zakonu o policiji dolžni opravljati svoje naloge.

Torej ni skrbi?

Jaz upam, da bo v sindikatu prevladal razum. Leta 1996 smo imeli eno zelo kritično situacijo, ko so kriminalisti in policisti sporočili, da ne bodo varovali papeža. Takrat je nastala velika težava, pa vendar je prevladal razum. Mislim, da varnostnih težav ne bi smelo biti.

Takoj po imenovanju na položaj ministra ste napovedali, da se kriminalistična policija, NPU in MNZ poslavljata od "sramote" Katarine Kresal in se z Dimičeve selite na Litostrojsko. Kdaj se bo ta selitev realizirala?

V roku enega leta. Lahko bi bilo izvedljivo tudi prej, ampak gre za to, da bomo pogodbe odpovedovali po odpovednih rokih. Pogodbe so že vse odpovedane, mi v Ljubljani smo imeli sedem ali osem pogodb za stavbe MNZ, GPU in PU LJ, vse pogodbe sem včeraj pisno odpovedal. Vse bodo šle prek državnega pravobranilstva, da bo v skladu z zakonom. Ko se bodo pogodbeni roki iztekli, ti so dvanajst- ali šestmesečni, bomo mesec, dva pred koncem odpovednega roka stvari preselili. In končni cilj, če se bova srečala čez leto dni, bo približno naslednji: na Litostrojski bo MNZ z GPU, v tej hiši pa za zdaj načrtujemo, da bo ostal računalniški sistem in pa kriminalisti PU Ljubljana. In posledično ne bomo več plačevali nobene pogodbe.

Ali ste se kdaj srečali z Igorjem Pogačarjem?

Ne, osebno nikoli.

Pogodbo pa ste odpovedali že ob nastopu funkcije?

Ne, obstaja neka podrobnost, s katero sem bil seznanjen šele prejšnji mesec. Gospod Pogačar je v letu 2010, 2011 vse zadeve prenesel na Hypo Leasing, tako da je naš partner danes Hypo Leasing, ne gospod Pogačar.

Policijski sindikati zahtevajo, da bi se policiste izvzelo iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev, česar pa ne nameravate podpreti. Ste pa napovedali, da boste to težavo rešili drugače, z izobraževanjem. Ali to pomeni, da bomo imeli na cestah policiste, ki bodo imeli višjo oziroma visokošolsko izobrazbo, delali pa bodo za minimalno plačo?

Ne, ne. Če pogledamo, kaj počno v vrtcih, kjer imajo praviloma višjo oziroma visokošolsko izobrazbo, sem vesel. S tega vidika ne moremo privoliti v to, da bi prometno nezgodo, ki pomeni najhujšo vrsto kaznivega dejanja, če imamo mrtve, preiskoval srednješolec. Prepričan sem, da je za temeljni policijski poklic kriminalista, ki preiskuje zahtevnejša kazniva dejanja, ali policista, ki preiskuje nezgode, potrebna najmanj višja izobrazba. Izdelane imamo programe, vladna uredba in program za policista z višjo šolo sta bila sprejeta tik pred koncem mandata prejšnje vlade. Vesel sem, da je bilo to opravljeno. Čas, ki je pred nami, pomeni naslednje. Mi bomo nekje do 2015/16 že izobraževali policiste, ki bodo imeli višjo šolo. Kar pomeni, da po štiriletni šoli pridejo k nam in jih dve leti izobražujejo, dobili bodo diplomo višje šole, ampak tudi plačilo, ne v 21. razredu, kjer so danes, ampak tam, kjer je začetek višje šole. To bo seveda pomenilo postopno višje plače za policiste. Kar zadeva starejše, ki imajo 15, 20 let delovne dobe, jih ne bomo silili, da si izobrazbo pridobijo. Tudi zato, ker imamo v Ljubljani 300 policistov, ki imajo fakulteto, višjo šolo, visoko šolo, mnogi imajo magisterije in delajo za srednjo šolo.

Ker ste sami zelo neposreden človek, eno neposredno vprašanje. V stranki SDS ste napovedali, da tem iz polpretekle zgodovine ne boste odpirali. A mediji, naklonjeni SDS, veliko Janševih nasprotnikov omenjajo kot komuniste oziroma sodelavce Udbe. Pa vendar, kot nekoga, ki naj bi vsaj po službeni dolžnosti sodeloval z Udbo in imel partijsko knjižico, omenjajo tudi vas. To, da v nekdanji državi komandir postaje nisi mogel biti brez preverjenega partijskega ozadja, je nekako prav teza SDS. Kakšen je bil torej vaš položaj?

Mislim, da je bilo v statutu SDS leta 2005 zapisano, da vsi tisti, ki so bili sodelavci nekdanjih varnostnih služb, ne morejo postati člani stranke. Takole bova rekla. Jaz sem se prvič honorarno zaposlil leta 1974 in do leta 1977 delal kot študent prometnik. Danes bi se temu reklo, da sem delal prek študentskega servisa. V letih 1977–81 Tacen, kjer sem bil vzgojitelj, 1981–90 pa pomočnik komandirja, komandir in vodja uniformiranega dela policije. Deloval sem v javni varnosti in ne v državni varnosti. V izpiskih udba.net lahko preverite in boste ugotovili, kdo je bil sodelavec državne varnosti in kdo je bil zaposlen na MNZ. Mene najdete med zaposlenimi. Jaz nisem nikoli tajil, da sem bil član takratne partije. Seveda sem bil, ampak jaz sem pred osamosvojitvijo Slovenije izstopil in odšel. Mnogi pa so zamenjali obleko in so dali namesto rdeče malo karirasto in so danes pod drugim imenom na istem položaju kot pred letom 1991. Jaz tega ne skrivam, tudi pogosto mi rečejo, da je bil zdajšnji predsednik vlade član partije. Da, a je izstopil že tri ali štiri leta pred menoj. To je res, nekateri pa še danes niso izstopili.

In še eno neposredno: direktor policije Janko Goršek za zdaj ostaja na položaju, ker nimate razloga za zamenjavo. Ste z njegovim delom zadovoljni ali čakate na napako, da ga boste lahko tudi po zakoniti plati zamenjali?

Ne, ne. Zakon, ki je bil sprejet v času gospe Kresalove, je zelo jasen. Direktorja je mogoče zamenjati, če je pravnomočno obsojen, to ni, če sam odstopi, to ni, in tretjič, če tričlanska komisija spozna, da ne opravlja nalog v skladu z zakonom. Ampak v tej komisiji jaz sploh nimam večine in je ne bom imenoval, ker ga ne bi razrešila. Res pa je, da v tem trenutku z gospodom Gorškom korektno, delovno sodelujeva. Ne bom rekel, da sem izjemno zadovoljen, hkrati pa nimam razloga za pesimizem. Ta odnos je deloven, korekten, konec koncev je tudi z zakonom predpisano, o čem mi je policija dolžna poročati. V tem trenutku je odnos korekten, v okviru zakona in normalen. Ni razloga, da bi iskal razloge.

Malo bolj kritični ste v odnosu do prvega tožilca v državi gospoda Fišerja, v smislu, da bi mu dali več pooblastil. Gospod Fišer v večini primerov ni dosegljiv niti za medije. Ste pa napovedali, da boste od njega zahtevali odgovore za nekatere ukrepe, zato se spet pojavlja očitek, da boste posegali v delo tožilcev.

Kar zadeva gospoda Fišerja, sam sem globoko nezadovoljen z zakonom o državnem tožilstvu. Kajti ta zakon dela samostojnega tožilca, posameznika, ne daje pa njemu kot vrhu piramide dovolj pooblastil, da bi lahko dobro vodil to organizacijo. Jaz sem ga enkrat ustno in še enkrat pisno pozval, da predloži svoje predloge, kaj potrebuje, da bo lahko bolj učinkovit. Do danes odgovora nisem dobil.

Ga boste zamenjali?

Po zakonu generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na predlog državnotožilskega sveta in po predhodni pridobitvi mnenja vlade za 6 let. Zakon določa razloge za razrešitev in postopek ter organ, ki je pristojen za odločitev, to je državni zbor. Kot minister ne bom nič posegel v pristojnosti drugega organa, le izvajal bom svoje pristojnosti in po posvetovanju, tudi s tožilci, v okviru svojih pristojnosti ocenil, kakšne so potrebne spremembe zakona o državnem tožilstvu. Vprašanja, ali ga bom zamenjal, torej ne more biti, ker take pristojnosti minister niti nima.