SiolNET. Novice Siol +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

4. julij v ZDA je vesel dan, je praznik

2

termometer

 | Foto:
Vsi se strinjamo, da je demokracija dobra stvar, da sta svoboda izražanja in izpovedovanja vere dobri stvari, o razlikah in podobnostih med Slovenijo in ZDA pravi veleposlanik Brent Hartley.

Brent R. Hartley je diplomaciji posvetil tako rekoč vso svojo kariero. Od leta 2012 je zasedal eno najvišjih mest v uradu za evropske in evrazijske zadeve v State Departmentu, kjer je bil zadolžen za odnose z nordijskimi in baltskimi državami ter za Nato, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pristojen je bil tudi za področje oboroževanja in varnosti. Še prej se je ukvarjal tudi z evropskimi varnostnimi zadevami in bil direktor urada za Pakistan in politično-vojaški svetovalec v Afganistanu. Z veleposlanikom Hartleyjem smo se pogovarjali pred praznovanjem 239. ameriškega dneva neodvisnosti, ki bo v soboto, 4. julija. Zaradi smrti v družini se je moral vrniti v ZDA, zato ga v četrtek na praznovanju dneva neodvisnosti v ljubljanskih Križankah ni bilo.

Kako se počutite po petih mesecih v Sloveniji? Zelo uživam tukaj. Iz različnih razlogov. Slovenija me zelo spominja na kraje v ZDA, kjer sem odraščal. Izkoristiti poskušam naravne lepote, gore, nekajkrat mi je uspelo iti smučat, ko sem prišel. Udeležil sem se nekaj vznemirljivih športnih dogodkov. Čudovita dežela je, poskušam uživati v njej.

Kakšni so ljudje? Vedno je zanimivo slišati, kako tujci vidijo razlike. Ne vem, kaj bi rekel glede razlik. Slovenci so do mene zelo ustrežljivi, prijazni, vljudni. Imam dober dostop do vladnih ljudi. Ljudje so zelo radodarni s časom, potico, štruklji in drugo odlično hrano. Profesionalno gledano mi je v veliko čast, da sem veleposlanik ZDA v eni od prestolnic Nata. Velik del kariere sem delal na evropskih varnostnih temah. Zelo sem hvaležen za to možnost.

Čutite kaj protiamerikanizma med nami? Vsakomur, ki bere medije, je jasno, da je nekaj skepticizma glede politike ZDA. Hkrati pa ne morem spregledati iPhonov, ameriške glasbe, filmov. Iz osebne kulturne perspektive se zdi, da imamo veliko skupnega, da je ameriška kultura tu sprejeta in popularna. Z vidika politike pa je ena od mojih osnovnih nalog zagotoviti, da obstaja pravilen pogled in jasno razumevanje, kakšna je politika ZDA in kaj želimo predstavljati. Mislim, da je med Slovenijo in Slovenci ter ZDA in Američani veliko več skupnega, kot pa je razlik. Včasih se v javni razpravi zdi, da so razlike zelo izpostavljene. Vsi se strinjamo, da je demokracija dobra stvar. Vsi se strinjamo, da sta svoboda izražanja in svobodno izpovedovanje vere dobri stvari. A druge teme včasih dobijo več pozornosti.

Katere so vaše prioritete v Sloveniji? Imamo široko agendo. Slovenijo želimo podpirati na poti k blaginji, spodbujamo gospodarske reforme, želim si tudi izboljšati trgovinsko izmenjavo med ZDA in Slovenijo, ki ima po mojem mnenju še mnogo potenciala, ki ga je treba razviti. Za nas je Slovenija velika zaveznica. Zelo smo hvaležni, da Slovenija vključuje svoje vojake v KFOR v operaciji na Kosovem, kar je ključno za stabilnost te države in regije. Veseli smo, da je Slovenija poslala svoje vojake v Afganistan, kjer se pogosto vključujejo v partnerstva s Colorado Army National Guard. Cenimo vojaško sodelovanje med državama, ki ga želimo pomagati krepiti.

Dobro sodelujemo na področju človekovih pravic, zlasti v okviru OVSE in podobnih organizacij, pri temah, kot je trgovina z ljudmi. Energetska varnost je splošno pomembna tema za Evropo. S kolegi se skušamo tudi vključevati v slovensko javnost, vzdrževati in okrepiti stik z ljudmi, da bi izboljšali razumevanje politike ZDA.

Trgovinski sporazum med ZDA in Evropsko unijo (TTIP) je trenutno pomembna tema na področju odnosov med EU in ZDA. V Sloveniji smo do njega zelo skeptični, imamo pa tukaj bolj malo možnosti slišati ameriško stališče. Kako Slovencem predstavljate svoj pogled na TTIP? Dovolite mi najprej povedati, kaj to je in kaj to ni. Prvič, dogovor še ni sklenjen. Pogajanja še tečejo.

Drugič, če želimo, da bodo pogajanja uspešna, se morajo končati s položajem dobim-dobiš, pridobiti mora tako evropska kot tudi ameriška stran. Slovenija kot članica EU ima sedež za pogajalsko mizo, ima možnost, da izrazi svoje pomisleke. Zdi se mi, da Slovenija z gospodarstvom, ki je usmerjeno v izvoz, lahko samo pridobi. Trudim se ugotoviti, kaj je slabega v sporazumu, ki odpravlja trgovinske ovire. To lahko izvoznemu gospodarstvu le pomaga. Trgovinska izmenjava med ZDA in EU je ogromna. Uspelo nam je znižati mnogo tarifnih ovir. Gremo pa lahko dalje v nižanju tarifnih in netarifnih ovir in s tem povečati raven trgovine, ki jo imamo zdaj.

Četrta točka je geostrateška. Morda so med nami in Evropo razlike, kot so standardi hrane, farmacevtska varnost, okoljska zakonodaja. A naši gospodarstvi imata relativno visoke standarde v primerjavi s preostalim svetom. Če bomo sodelovali pri postavljanju svetovnih standardov, bo to pozitivno, saj se bo zvišalo povprečje glede na razvijajoča se gospodarstva, kjer standardi niso tako visoki. Evropejci morajo ugotoviti, ali se bolj strinjajo z ameriškim pristopom k prehranskim standardom ali s kitajskim ali indijskim. Slovencem priporočam, naj gledajo globalno.

Evropejcev oziroma Slovencev ne želimo prisiliti, naj jedo hrano, ki je nočejo. ZDA Evropi ne želijo vsiliti TTIP. To so pogajanja, ki se morajo končati s položajem dobim-dobiš. Iz tega po mojem mnenju lahko pride veliko pozitivnega. Vsi nemški avtomobilski proizvajalci so recimo podprli TTIP. Bistven del slovenskega izvoza so avtomobilski deli, izvoženi v Nemčijo. To pomeni, da bodo Slovenci lahko v Nemčijo izvozili še več delov. Vsi torej zmagamo, kajne?

V ZDA se bližajo volitve. TTIP verjetno ni najbolj hvaležna tema za volilno kampanjo. Menite, da bodo pogajanja končana že pred volitvami ali bodo morala počakati? To ni jasno. Predsednik Obama želi to končati, preden odide. Trenutni cilj je dokončati osnutek do konca leta 2015. Če se to ne bo zgodilo, se mi zdi, da se bo predsednik trudil do zadnjega dne mandata, da bi dosegel dogovor.

Katere teme bodo odločilne v kampanji pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto? Ne bi rad špekuliral, zato mi dovolite le nekaj splošnosti. Zanimivo bo slediti odločitvam ameriškega vrhovnega sodišča o enakosti zakonske zveze in o zdravstvenem varstvu. To bosta eni najpomembnejših tem. Varnostna vprašanja, globalno mišljeno, bodo tudi odločilna. Glede na zadnje tragične dogodke v ZDA bo verjetno veliko debate o tem, kako se spopasti z rasno diskriminacijo in nasiljem z orožjem. Oboje sta že dolga leta zelo občutljivi temi v ZDA. In seveda gospodarstvo.

Vse oči so trenutno uprte v Grčijo. Čakamo na razplet. A zdi se, da to ni le evropska tema. Posredoval je tudi predsednik ZDA. Zakaj je Grčija pomembna tudi za Američane? Iz več razlogov. V ZDA imamo veliko skupnost Američanov z grškim poreklom. Grčija je Natova zaveznica, je članica EU. Imamo trajne in tesne odnose, čeprav ne vedno brez napetosti. Kar se dogaja v Grčiji, se bo odražalo tudi drugod po Evropi in bo vplivalo na evropsko varnost. Ta pa je za nas pomembna. Želimo si Grčijo, ki ostane v evroobmočju, najde tam rešitve in ostane soliden člen Evropske unije.

Kako pa vidite dogajanje v Ukrajini? Zaradi položaja v Ukrajini ostajamo zelo zaskrbljeni. Državni sekretar Kerry je bil maja tam in se je srečal s predsednikom Putinom in zunanjim ministrom. Poudaril je pomembnost ruskih ukrepov, da bi uveljavili dogovore iz Minska. Tega zdaj ne vidimo. Prejšnji teden je predsednik Putin klical predsednika Obamo, da bi govorila o tem. Predsednik Obama je poudaril, da je Ukrajina pomembna in da si moramo skupaj prizadevati za uveljavitev sporazuma iz Minska. Tega pri ruski strani ni videti. Vidimo rusko podporo separatistom, več ruske vojske v vzhodni Ukrajini, nobenih premikov, da bi zmanjšali nadzor na Krimu. Rusi morajo slediti zavezam, ki so jih dali, a tega za zdaj ne delajo.

Na ukrajinski strani je zapleteno. Podpiramo ukrajinsko vlado, spodbudni so koraki ukrajinske dume, da bi sprejela zakonodajo v zvezi s kritičnimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi reformami. Srečujejo se z velikim izzivom pri iskanju virov in nadaljevanju teh ukrepov, saj je del države še vedno okupiran in je veliko nasilja. A verjamemo, da bo ukrajinska vlada vztrajala, in upamo na recipročne ukrepe Rusov in separatistov, da se bodo držali zavez iz Minska.

ZDA imajo kot velesila po eni strani odgovornost, da posredujejo na kriznih področjih po svetu, po drugi strani pa gre za vpletanje v lokalne odnose. Kako in zakaj se ZDA odločajo za posredovanje v svetu? Vprašanje je zelo široko in kompleksno. Sami sebe vidimo kot svetovno silo, imamo globalne interese. Trdno verjamemo, da bo svet, ki spodbuja, kar so v naših očeh temeljne demokratične vrednote in človekove pravice, pravičnejši in bodo ljudje svobodni, da živijo svoje življenje tako, kot želijo, ne da bi kršili pravice drugih. To ni le osnova za politično svobodo, ampak tudi za pozitivne gospodarske odnose prek svobodnega podjetništva, ki je še ena vrednota, ki jo zelo gojimo.

Prek zgodovinske izkušnje smo se naučili, da je bolje reševati težave, preden sploh nastanejo. Ker smo se pozno vključili v dve svetovni vojni v prejšnjem stoletju, nam je dalo neko zgodovinsko perspektivo, da je bolje biti vključen in poskušati biti pred izzivi, kot čakati, da pridejo do nas.

Katere reforme si želite od Slovenije, da bi bilo sodelovanje lažje in boljše? V bistvu je odvisno od Slovencev, kako želijo živeti in strukturirati svoje gospodarstvo. Naše izkušnje so, da lahko ustvarjate večjo blaginjo prek odprtega, transparentnega sistema, ki temelji na zasebnem podjetništvu.

Pričakujemo, da se bo nadaljeval program privatizacije, ki ga je sprejela prejšnja vlada in ga ta nadaljuje. Racionalizacija proračuna in ohranjanje standardov EU sta po mojem mnenju zelo smiselna in k temu je Slovenija zavezana kot članica evroobmočja. Pomembno pa je seveda tudi reševanje bančne krize, ker če si šel skozi krizo enkrat, je pomembno ukrepati, da se to v prihodnosti ne ponovi.

Mislim, da bo več privatizacije pomagalo sprostiti veliko ustvarjalnosti, energije, izobrazbo, delovno etiko, ki jo vidim v slovenskih ljudeh in delavcih, ki sem jih imel priložnost spoznati. Vprašanje je tudi korporativno upravljanje, ali se posel vodi kot posel ali bolj s politične perspektive. Mislim, da se je marsikje izkazalo – ne le v ZDA, ampak tudi v Evropski komisiji, IMF, OECD in v drugih institucijah tukaj, ki so zaskrbljene zaradi gospodarskih vprašanj –, da je dobro korporativno upravljanje boljše prek privatiziranega gospodarstva kot gospodarstva, ki ga vodi država.

Kaj mislite z delovno etiko? Kaj opažate? S tem mislim, da ljudje pridejo pravočasno na delo, delajo trdo, mislijo na to, kaj delajo, imajo ustvarjalne ideje, rešitve za težave … V ZDA to imenujemo poštenost pri delu. Vsekakor sem to videl tu, pri slovenskih kolegih na veleposlaništvu, v pogovorih s podjetji in v podjetjih, ki sem jih obiskal. Delavci so osredotočeni, prostori so čisti. Preproste, a pomembne reči. To zame pomeni, da se slovenski delavci lahko kosajo in tekmujejo s komerkoli.

Po eni strani imamo torej dobre delavce, po drugi strani pa se to ne odraža v uspešnosti slovenskega gospodarstva. To vi pravite. Jaz ne. Slovensko gospodarstvo se začenja vračati. Politični okvir, v katerem se gospodarska aktivnost odvija, je pomemben. V ZDA, skupaj z drugimi strokovnjaki in prijatelji iz Slovenije, podpiramo take gospodarske reforme, o katerih govori ta vlada.

Končajva ta pogovor z našima dnevoma neodvisnosti. Najprej z vašim. Kaj za vas pomeni 4. julij? Na splošno je to vesel dan v ZDA, je praznik. Zelo smo ponosni na korake naših ustanovnih očetov, da so nas osvobodili izpod britanske monarhije. In da smo ustanovili republiko, ki temelji na osnovnih demokratičnih načelih in spoštovanju civilnih svoboščin. Da so vzpostavili pristop, ki ljudem pusti, da izkoristijo svoje potenciale, da vzamejo svoja življenja v svoje roke in iz njih naredijo največ. Praznujemo. Imamo piknike, ognjemete, glasno glasbo, ponavadi Johna Philipa Sousa, zabavno je! Zabavno, a to je tudi čas refleksije o tem, kaj so ideali našega naroda. To mi pomeni 4. julij.

Pred nekaj dnevi ste prvič doživeli naš dan državnosti. Kako se vam je zdelo naše praznovanje? Bilo je zelo zanimivo zame. Kot ste rekli, zame je bilo prvič. Čeprav sem tu že pet mesecev, še vedno čutim, da se moram veliko naučiti. Slovenska zgodovina in politika sta bolj zapleteni, kot se morda zdi običajnemu zunanjemu opazovalcu. Zelo zanimivo je bilo – tako formalni del v parlamentu kot tudi dogodek na Kongresnem trgu. Zelo zanimivo.

Tudi vaš odgovor zveni zanimivo. Kot da imate o tem še veliko povedati. Ključno je, da je bila v središču samostojnost in da je Slovenija, potem ko je bila stoletja pod nadzorom enega ali drugega imperija ali v konfederaciji republik, kot je bila Jugoslavija, uživala v 24. letu neodvisnosti. Pomembno je, da to poudarimo. 4. julija so v ZDA praznovanja, ognjemeti in podobne stvari. Tu je šlo za veliko bolj mirno, tako se mi je zdelo, refleksijo zgodovine Slovencev ter slovenskega jezika in samostojnosti. Šlo je za drugačen pristop.

Mnogi pravijo, da nimamo kaj praznovati. Mnogi nimajo služb, gospodarski položaj je težak, države naj ne bi upravljali sami. Kako komentirate? Slovencem ne bom govoril, kako naj čutijo, a neodvisnost je dobra stvar. Nisem bil tukaj, a občutek imam, da sta bili v času osamosvojitve velika enotnost in evforija. Obstajala je vizija, da mora Slovenija to utrjevati, a tudi utrjevati v smislu vključevanja v Evropo in evropski projekt, ki ga predstavlja Evropska unija. Zdi se mi, da je recesija, ki se je začela leta 2008, imela določen vpliv, vzela je nekaj vetra iz jader, a mislim, da bodo s pozitivnimi gospodarskimi obeti in rastjo spet prišli razlogi za optimizem. Upam, da bodo ljudje iskali priložnosti. To nas spet vrne k ideji o gospodarskih reformah.

Ponavljam, iz perspektive ZDA, kjer je sistem bolj odprt, ljudje vidijo več možnosti za lastno iniciativo, za eksperimentiranje, da poskusijo, da jim včasih ne uspe, a da – ne glede na to – iščejo poti za izboljšanje svojega življenja. Če se bodo reforme nadaljevale, bo to ponudilo nekaj možnosti. Na koncu bodo morali Slovenci sami najti pot. Mislim, da bo v kontekstu svobodne in demokratične Evrope priložnost, da se to uredi. Bo pa vzelo nekaj časa.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin