Torek, 21. 11. 2023, 19.37
1 leto
Znani so letošnji najboljši tuji vlagatelji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,64
Priznanja sta Javna agencija Spirit Slovenija in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport podelila na današnjem slavnostnem dogodku v Ljubljani.
Priznanja za najboljše tuje vlagatelje FDI Award Slovenia 2023 so prejela podjetja Carthago v kategoriji veliko podjetje, Boxline v kategoriji malo in srednje veliko podjetje, Elan v kategoriji zeleno, ustvarjalno, pametno in Spar Slovenija v kategoriji pomemben vpliv na slovensko gospodarstvo.
"Močno se zavedamo pomena investitorjev za našo deželo. Niste pomembni le za rast in razvoj svojih podjetij, ampak z dodano vrednostjo in zaposlenimi vplivate na širše okolje," je v nagovoru dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Pomembno prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, vplivajo na prenos novega znanja in tehnologij ter skrbijo za dotok svežega kapitala, ki omogoča večja vlaganja v raziskave, razvoj in tehnologijo, kar ustvarja novo dodano vrednost, je dejal Han in poudaril, da imajo investicije multiplikativne učinke na gospodarsko rast.
Obseg tujih neposrednih investicij se je lani povečal šesto leto zapored, glede na leto prej je porasel za 7,5 odstotka na 20,2 milijarde evrov, kar po Hanovih besedah dokazuje, da je Slovenija "v mednarodnem kontekstu še vedno zelo spodbudno, stabilno in varno poslovno okolje". Lani je bilo največ investicij iz Avstrije, Luksemburga, Švice, Hrvaške in Nemčije.
Minister je dejal, da na ministrstvu stremijo k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in k temu, da bi se Slovenija pozicionirala kot vodilno evropsko središče za raziskave in razvoj za napredne tehnologije.
Mrak: Slovenija še ne izkorišča priložnosti v novih globalnih okoliščinah
Slovenija bi lahko bila med zmagovalci novega globalnega ekonomskega upravljanja, pri katerem veliko vlogo igrata geopolitika ter preusmeritev investicij v domače in bližnje ter v politično kompatibilne države, a priložnosti zaenkrat ne izkorišča, pa je na podelitvi nagrad tujim investitorjem v Sloveniji opozoril ekonomist Mojmir Mrak.
Svetovno gospodarsko upravljanje se je po njegovih besedah namreč iz sistema, ki je temeljil na multilateralizmu in mednarodnih institucijah, spremenil v sistem, ki temelji na dogovoru velikih igralcev. Podjetja v želji po varnejših dobavah selijo proizvodnjo domov, v bližnje države ali v politično kompatibilne države, kar vodi v fragmentacijo tujih neposrednih investicij.
Novi sistem je načeloma manj ugoden za majhne države, kot je Slovenija, zato bo pomembna vloga EU, ki se mora pravilno pozicionirati v novi ureditvi svetovnih moči, hkrati pa ima Slovenija zaradi geostrateškega položaja veliko priložnost, da je med zmagovalci.
A tega zaenkrat ne izkorišča, je menil Mrak, saj da smo pri ekonomski politiki preveč usmerjeni v "delitev danega kolača in ne v to, kako ta kolač povečati".
Pomen spodbudnega poslovnega okolja in internacionalizacije gospodarstva sta v ločenem pogovoru z analitikom in novinarjem STA Jernejem Šmajdkom izpostavila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in gospodarski minister Han.
Obdavčitve plač in nepremičnin
O morebitnih predlogih davčnih sprememb, ki jih je napovedala vlada, je Fajonova dejala, da čakajo na predlog ministrstva za finance. Han meni, da bi bil na mestu razmislek glede obdavčitve plač, saj da so predvsem višje plače manj konkurenčne kot v sosednjih državah. Višina davka od dohodka pravnih oseb se mu ne zdi problematična, saj da z upoštevanjem olajšav za investicije efektivno ni previsoka, možnost za dodatne prilive pa vidi v obdavčitvi nepremičnin. Han je med možnimi ukrepi za ustvarjanje privlačnejšega okolja omenil spremembe pri možnostih nagrajevanja delavcev z delnicami ali z dobičkom.
Ministrica je dejala, da je bila ob pridobivanju podpore za izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN priča spremembam, o katerih je govoril Mrak, torej da ima geopolitika veliko vlogo in da multilateralizem izgublja pomen. Zavezništva omogočajo lažje politično sodelovanje in s podporo gospodarstvu odpiranje novih priložnosti na trgih.
Han se je strinjal, da lahko Slovenija izkoristi svoj geostrateški položaj, pomembno je tudi, da je razmeroma varno okolje. Zanimanje tujih investitorjev obstaja, je dejal. Glede Renaultovih načrtov s tovarno Revoz v Novem mestu, kjer bi lahko po nekaterih informacijah francoski proizvajalec izdeloval nov mestni električni avtomobil, ni bil konkreten. Dejal je le, da gredo pogovori v smer, da "lahko država ne samo obdrži, ampak tudi nadgradi ta segment". V teku so tudi pogovori o novi investiciji japonske Yaskawe v Kočevju. Glede usode lokacije Magne Steyer v Hočah minister upa, da se bodo tam, potem ko je družba vrnila državno pomoč za lakirnico, "kmalu prižgale luči". Magna je napovedala, da bo na lokaciji vzpostavila tehnološki razvojni center.
Vršilec dolžnosti direktorja Spirita Rok Capl je dejal, da so tuje neposredne investicije pozitiven zgled in primer dobre prakse. Cilj države ni le privabiti tuje investitorje, ampak si želijo z njimi ustvariti dolgoročna močna partnerstva, zato je Spirit pred leti zasnoval tudi program za individualno obravnavo obstoječih vlagateljev, v okviru katerega podjetjem pomagajo pri izvedbi investicij, reševanju konkretnih težav v poslovnem okolju in pri povezovanju z državnimi institucijami.
Priznanja FDI Award Slovenija 18. leto zapored
Strokovna komisija je letos v ožji izbor vključila podjetja, ki so imela v preteklem letu vsaj desetodstotno tuje lastništvo, katerih dodana vrednost na zaposlenega je bila nad slovenskim povprečjem, so imela vsaj deset zaposlenih ter so poslovala z dobičkom in imela poravnane obveznosti do finančne uprave.
- Proizvajalec počitniških vozil Carthago, hčerinsko podjetje nemškega podjetja Carthago Reisemobilbau, je priznanje dobil v kategoriji veliko podjetje. Proizvodni obrat ima v Odrancih, z 228 milijoni evrov prihodkov in 10,2 milijona evrov dobička ter skoraj 900 zaposlenimi je dragocena pridobitev za slovensko gospodarstvo. Aprila letos je odprl 50-milijonsko naložbo v visokotehnološki obrat v Ormožu. Je odlično proizvodno podjetje s posluhom za zaposlene in družbeno odgovornost, je ocenila komisija.
- Ponudnik storitev pomorskega prevoza tovora Boxline UCL, ki sta ga leta 1985 v Milanu ustanovila brata Carlo in Sandro Milani, od leta 2008 pa ima pisarno tudi v Kopru, je priznanje dobil v kategoriji malo in srednje veliko podjetje. V zadnjih štirih letih je podjetje v Sloveniji s 46 zaposlenimi prihodke povečalo za štirikrat na 82 milijonov evrov, dobička je imelo dva milijona evrov, dodana vrednost na zaposlenega je znašala več kot sto tisoč evrov.
- Družba Elan, ki je del skupine KJK Sports s sedežem v Luksemburgu, je nagrajenec v kategoriji zeleno, ustvarjalno, pametno. Kot je med drugim navedla komisija, je pri Elanovih izdelkih poleg vrhunskega dizajna pomembna tehnološka dovršenost, stavijo tudi na trajnost. Podjetje vso potrebno elektriko dobiva iz obnovljivih virov, zmanjšuje svoj ogljični odtis in ima certifikat Green Star za dosežke na področju trajnosti oskrbne verige, znižanja hlapnih organskih snovi in lokalne proizvodnje. Družba, ki ima zimskošportno divizijo, navtično divizijo in diviziji kompozitov ter športnih objektov, v katerih med drugim proizvaja smuči, jadrnice in športno opremo, je lani glede na predlani prihodke zvišala za 40 odstotkov na 130 milijonov evrov. Zaposluje več kot 900 ljudi.
- Trgovec Spar Slovenija, ki je del koncerna Spar Austria v lasti avstrijskega koncerna Aspiag Management, je priznanje prejel v kategoriji pomemben vpliv na slovensko gospodarstvo. Podjetje, ki ima med drugim več kot 110 trgovin, po navedbah komisije velja za vodilnega trgovca na drobno v Sloveniji, ima več kot pet tisoč zaposlenih in že od leta 1991 pomemben vpliv na slovensko gospodarstvo, saj je vpeljalo povsem nove oblike pristopa do kupca. Ima pomembno vlogo tudi pri podpori slovenske skupnosti, je sponzor dobrodelnih organizacij in dogodkov, podpira lokalne kmete in dobavitelje ter tako pomaga spodbujati slovensko gospodarstvo, pravi komisija. Prihodki od prodaje so s 751 milijonov leta 2019 lani narasli na 964 milijonov evrov, čisti dobiček pa med tema dvema letoma z 9,6 milijona na 16,9 milijona evrov.
