Nedelja, 21. 1. 2024, 8.31
10 mesecev
Luka Koper: Zelo smo zaskrbljeni, tovori zamujajo štirinajst dni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,44
Kot napovedujejo, je oziroma bo večina ladij kljub vsemu prispela v Koper.
V Luki Koper in drugih podjetjih, ki so odvisna od pristanišča, z negotovostjo opazujejo napade na ladje v Rdečem morju, saj glavne transportne poti skozi Koper vodijo tudi skozi Sueški prekop. Kot so za STA pojasnili v Luki Koper, je doslej ves načrtovan tovor z Daljnega vzhoda prišel v Koper, vendar z zamikom.
Ladje, ki so se zaradi nevarnosti napadov jemenskih hutijev odločile za plovbo okoli Afrike namesto skozi Sueški prekop, imajo približno dva tedna zamude. V Luki Koper zato pričakujejo, da bo promet zabojnikov povečan v drugi polovici januarja, v februarju pa bodo pretovorili več avtomobilov.
Za pot okrog Afrike so se nekateri ladjarji odločili že v začetku decembra. Takrat je bila med drugimi tarča napada tudi ladja Number 9 kitajskega ladjarja OOCL, ki je bila na poti v Koper. Nekateri drugi ladjarji kljub vsemu še tvegajo plovbo skozi Rdeče morje.
Raztovor na drugih lokacijah
Operativno delo v Luki Koper za zdaj poteka nemoteno, zagotavljajo in poudarjajo, da so v stalnem stiku z ladjarji ter budno spremljajo dogajanje na terenu.
Kot napovedujejo, je oziroma bo večina ladij kljub vsemu prispela v Koper, a so nekatere velike ladje tovor razložile v velikih središčih za pretovarjanje zabojnikov v Sredozemlju, od koder ga z manjšimi ladjami razvažajo proti končnim ciljem, tudi v severni Jadran.
V svoji publikaciji Luški glasnik je Luka Koper ta teden navedla tudi izjavo predsednika Zveze pomorsko prometnih agencij Gracijana Necmeskala, da bodo preusmeritev ladij okoli Afrike najbolj občutili končni prejemniki blaga, saj so se voznine z Daljnega vzhoda v zadnjih dveh tednih zvišale za več kot 200 odstotkov. K temu je dodal, da bo treba v prihodnje ukrepati in da bo potrebno posredovanje vojaškega spremstva.
Predsednik sekcije pristaniških špediterjev Čedomir Bojanić pa je za glasilo dejal, da preusmeritev blagovnih tokov okrog Afrike za pristanišča severnega Jadrana ni optimalna rešitev, saj je ravno krajši plovni čas skozi Suez njihova glavna konkurenčna prednost, še zlasti v izvozni smeri.
Plovba z Daljnega vzhoda do Evrope okrog Afrike traja približno dva tedna več kot skozi Sueški prekop, v tem primeru pa je pot skozi Gibraltarsko ožino do Kopra daljša kot ob atlantski obali do Rotterdama. Plovba od Sueza do Kopra pa je povprečno za šest dni krajša kot od Sueza do Rotterdama.
Daljša pot pomeni tudi, da bo težje ohraniti enako pogostost kontejnerskih linij. V Luki Koper so zapisali, da bi ladjarji v ta namen morali povečati floto za od 15 do 20 odstotkov.
