Z drugimi besedami: bodite pogumni, ko so vsi preostali prestrašeni

Foto: Getty Images

Višje obrestne mere, padec kupne moči, hitro naraščajoči stroški poslovanja in slabši gospodarski obeti so povzročili, da je indeks največjih ameriških tehnoloških podjetij Nasdaq v dozdajšnjem delu leta izgubil več kot četrtino svoje vrednosti. O tem smo se večkrat pogovarjali na naših finančnih webinarjih.

To pomeni, da se je tržna vrednost tehnoloških velikanov znižala za dobre tri bilijone (3.000 milijard) ameriških dolarjev, kar je pod pritisk spravilo celoten delniški trg. Še bolj dramatične spremembe se dogajajo v segmentu mladih zasebnih in zagonskih podjetij, ki so rasla na krilih izjemno lahkega dostopa do poceni denarja v času nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti. Obstoj marsikaterega še pred enim letom visokoletečega samoroga (zagonska podjetja z vrednostjo nad milijardo ameriških dolarjev) je danes pod vprašajem.

Tehnološka podjetja so se že odzvala z množičnimi odpuščanji – pri Meta Platforms oziroma bivšem Facebooku, katerega vrednost delnic je letos padla kar za 70 odstotkov, so pred kratkim sporočili, da bodo odpustili kar 11 tisoč ljudi oziroma 13 odstotkov vseh zaposlenih, za podobno potezo so se odločili pri Amazonu – odpuščenih bo deset tisoč zaposlenih, kar predstavlja največje odpuščanje v zgodovini podjetja. Še dlje so šli pri Twitterju, kjer bo po kontroverznem prevzemu Elona Muska odpuščenih oziroma premeščenih kar 50 odstotkov vseh delavcev.

Opisano dogajanje priča o tem, da je tehnološki sektor, vlečni konj več kot desetletnega obdobja izjemnih donosov na finančnih trgih, letos izgubil zalet, so pa zato pozitivno presenetili in blažili padce borznih indeksov nekateri drugi segmenti trga, ki so bili v zadnjih letih pogosto zapostavljeni. Pri tem izstopa predvsem energetski sektor, ki je vlagatelje razvajal s spektakularnimi donosi.

Zadnji tedni so pokazali, da kljub vsej negotovosti veliko prostega denarja čaka na "dno" oziroma točko za vstop na finančne trge, že podatek o zgolj nekoliko nižji inflaciji v ZDA je izzval izjemno rast tečajev. Za delniški trg pravimo, da je kristalna krogla gospodarskih gibanj, v borzne tečaje so namreč vračunana pričakovanja o tem, kakšno bo stanje čez od šest do 12 mesecev. Znaki umirjanja inflacijskih pritiskov zato krepijo upanje, da je tudi konec višanja obrestnih mer, s katerim želijo centralne banke brzdati inflacijo. Če se bodo pozitivni trendi v prihodnjih mesecih nadaljevali, bo tudi tehnološki sektor kmalu dobil nov zagon, kajti prav tehnologija ponuja rešitve za veliko izzivov, s katerimi se bo v prihodnje spopadalo človeštvo.

A dober mesec pred vstopom v leto 2023 veliko pomembnih vprašanj ostaja odprtih. Smo vrh inflacije res že doživeli? Kako globoka bo recesija v prihodnjih mesecih? Kaj prinašajo občutno višji stroški zadolževanja držav in podjetij? 15. novembra tudi uradno na Zemlji živi osem milijard ljudi, kako se to izraža na kapitalskih trgih? Kateri segmenti se po letošnjih tektonskih premikih zdijo precenjeni in kateri podcenjeni?

Vas zanima:

• kam s prihranki v času še vedno nizkih obrestnih mer in ob dvomestni inflaciji, da bo donos vsaj delno ukrotil inflacijo, ki najeda prihranke,
• kako se obnašati, ko nas kot vlagatelja zagrabi panika,
• kje imeti prihranke, da se bodo ti plemenitili in vam bodo hkrati na voljo, kadarkoli jih boste potrebovali,
• kaj so najpogostejša vprašanja in skrbi vlagateljev, ki jih kot finančni svetovalci dobivamo v tem obdobju?

Naročnik oglasnega sporočila je GENERALI INVESTMENTS D.O.O.