V Bohinju bo stalo največje smučišče v Sloveniji

Boštjana in Anžeta Čokla sem na njunem terenu, v Bohinj Park EKO Hotelu, ujela ravno po sestanku z župani zgornjegorenjskih občin, ki je bil po njunih besedah uspešen, saj so izrazili podporo projektu regijskega smučišča, ki se bo razprostiral nad Bohinjsko Bistrico in naj bi privabil od 150 do 200 tisoč obiskovalcev.

Je bil sestanek z gorenjskimi župani uspešen? Kako podpirajo vaš projekt – idejno ali tudi finančno?

Boštjan: Sestanek z gorenjskimi župani smo imeli zato, da dobimo podporo projektu, saj brez nje ne nameravam delati ničesar. Gre za idejno podporo in nikakor ne za finančno.

Anže: Že ves čas se skušamo povezovati, saj gre za mnogo več kot le za smučišče – tu je še vodni park in hotel, ki zaposlujeta lokalne ljudi, za turistično ponudbo pa se povezujemo tudi z drugimi turističnimi društvi in zavodi, s katerimi pletemo široko mrežo turistične ponudbe.

Boštjan: Tudi z novim žičniškim sistemom bomo pravzaprav povezali smučišča med Sorico in Koblo, ki se bodo srečala na vrhu gore Možic, kar bo predstavljalo začetek tvorbe največjega smučarskega središča v Sloveniji. Prva ideja je bila, da bi to bilo na območju Vogla s strani Ribčevega Laza, a smo jo opustili, ker del območja spada pod Triglavski narodni park, jaz pa sem že prestar, da bi se imel čas ukvarjati z vso potrebno papirologijo. Potem pa smo se pomaknili bližje hotela in obstoječa rešitev je pravzaprav za nas bolj ugodna, saj bo spodnja postaja žičnice od hotela odmaknjena kakih 200 metrov. Spodaj bomo naredili garažno hišo z okrog 380 parkirnimi mesti. Lokacijsko bo smučišče locirano točno nad bohinjskim železniškim predorom, zato s Slovenskimi železnicami pripravljamo projekt, v katerem bodo pred predorom izdelali dodatni pokriti peron.

Slovenci sicer nimamo navade, da bi hodili z vlakom na smučanje.

Boštjan: Trend v Evropi se obrača. Poleg tega pa je v času, ko je Kobla začenjala z obratovanjem, na dan v Bohinj prišlo šest vlakov z več kot 200 smučarji. K nam prav tako hodi veliko Primorcev.

Anže: Pri tem se mi zdi zelo pomemben trajnostni vidik – promoviramo uporabo javnih prevoznih sredstev: smučar bo avto pustil doma in se na smučanje pripeljal z vlakom. S tem bomo dopolnili vizijo eko hotela.

Toda smučišče je že samo po sebi težko ekološko – v vsakem primeru gre za poseko v hribovitem območju, sporno je tudi umetno zasneževanje …

Boštjan: To prepričanje ne vzdrži. Po pogovorih z različnimi predstavniki ministrstev nas v celoti podpirajo, ker je Slovenija vsako leto za nekaj odstotkov bolj poraščena z gozdom. Za ta hrib, kjer bomo gradili, trenutno ne skrbi nihče, je popolnoma zaraščen, včasih pa je bil to pašnik. Torej ga mi želimo vrniti v kmetijsko površino. Druga stvar, ki me zelo moti, ko govorimo o zasneževanju, je beseda umetno – sploh ne vem, kje so našli to kemijo – gre za hladno vodo, ki jo pod pritiskom brizgamo na podlago. Strokovnjaki so me tudi podučili, da ne smemo govoriti umetno, temveč dodatno zasneževanje.

Ampak za to se porabi ogromno vode.

Boštjan: To smo rešili z naravnim virom vode, saj bomo uporabili tunelščico. Ko so gradili železniški predor, jim je vanj vdrla voda, ki so jo speljali drugam, in ker je je dovolj, jo bomo uporabili za zasneževanje.

Menita, da je turizem, ko govorimo o večjih številkah obiskovalcev, res lahko ekološki?

Anže: Gotovo. Primerjava, ki smo jo delali v sklopu STO in fundacije za trajnostni razvoj za tako imenovani Carbon neutral study tour, je pokazala, da naš hotel z več kot sto sobami in 65 zaposlenimi, kar ga uvršča med večje, skupaj z vodnim parkom povzroči desetkrat manj emisij kot primerljivo velik hotel, ki ni ekološko zasnovan. Lani je tudi zaradi tega dobil nagrado za najboljši energetski objekt v Sloveniji.

Koliko bo pa vredna investicija?

Boštjan: Investicijska vrednost je zaenkrat ocenjena med 25 in 30 milijoni – gre za gondolski sistem v dolžini 5600 metrov, dodatno zasneževanje celotnega smučišča in garažno hišo. Pretežni del sredstev nameravamo pridobili iz evropskih sredstev, nekaj bo lastna investicija, nekaj pa bodo pokrili krediti. Naš partner bo tudi smučišče Kronplatz in proizvajalci žičniških sistemov.

Časovnica?

Do konca tega leta bi radi pridobili vse papirje, sledi odkup zemljišč, s čimer računamo, da ne bo težav. Smučišče bi radi zgradili do konca leta 2012.