Svet Banke Slovenije: Država mora z reformami zagotoviti dostop do virov

Nekatere referendumske pobude zbujajo nezaupanje v državo, da se lahko prilagodi razmeram, pri vlagateljih pa vplivajo na oceno tveganj naložb v državni in bančni sektor.

Kot so po seji sveta Banke Slovenije, ki je med drugim obravnaval decembrski gradivi o stabilnosti slovenskega bančnega sistema ter poslovanju bank v tekočem letu, gibanjih na kapitalskem trgu in obrestnih merah, sporočili iz centralne banke, so letos na poslovanje bank neugodno vplivali zniževanje gospodarske aktivnosti doma ter zaostrena dolžniška kriza in upad gospodarske rasti v EU.

Zaostreni pogoji poslovanja se odražajo v oteženem in vse dražjem dostopu bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in v nadaljnjem zniževanju posojil nebančnemu sektorju, zlasti podjetjem, navajajo.

Banke so v štirih letih več kot prepolovile obveznosti do grosističnih virov financiranja (v dobrih dveh letih so se zmanjšale za sedem milijard evrov oz. 20 odstotkov bruto domačega proizvoda), pri čemer so samo del zmanjšanja virov uspele nadomestiti s povečanjem izpostavljenosti do Evrosistema.

Tveganje refinanciranja ostaja pomembno odvisno od bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in posledično njenega dostopa do finančnih trgov, navajajo.

Vrednost obveznosti do tujine, ki zapadejo v plačilo v prihodnje, se sicer zmanjšuje, vendar se hkrati zmanjšuje tudi obseg prostega premoženja, primernega za zastavo pri operacijah Evropske centralne banke (ECB).

"Država si mora s kredibilnim vodenjem strukturnih reform prizadevati za ohranjanje bonitetne ocene in s tem zagotoviti dostop do mednarodnih finančnih trgov sebi, posredno pa tudi bankam," opozarja svet Banke Slovenije.

Nasprotovanje nekaterim sprejetim ukrepom z referendumskimi pobudami po eni strani zbuja nezaupanje v državo, da se je sposobna z ukrepi ekonomske politike prilagoditi poslabšanim gospodarskim razmeram oz. jih preobrniti, po drugi strani pa to pri investitorjih vpliva na oceno tveganj naložb v državni in tudi bančni sektor, dodaja.

Svet centralne banke ocenjuje, da bi aktivnejša podpora bank perspektivnim podjetjem z usklajenim vodenjem njihovega finančnega prestrukturiranja spodbudila okrevanje gospodarstva, s čimer bi se prekinil tudi povratni vpliv negativne gospodarske rasti na krčenje kreditne aktivnosti in povečevanje kreditnega tveganja.

Ključni cilj nosilcev ekonomske politike, bank in ostalih deležnikov mora biti ohranjanje poslovanja podjetij z vzdržnim poslovnim modelom. Veljavna zakonodaja bi tako morala v večji meri omogočati in vzpodbujati pravočasno lastniško in finančno prestrukturiranje dolžnikov, z aktivnejšo vlogo bank, menijo v centralni banki.

Prav tako je za okrevanje gospodarstva po mnenju Banke Slovenije pomembna jasna opredelitev glede državne pomoči za stabilizacijo bančnega sistema.

"S pogosto poenostavljeno razlago, da gre pri zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank za urejanje prenosa slabih terjatev iz bank na družbo za upravljanje terjatev bank, je zanemarjena druga vsebina tega zakona, ki bi omogočila tudi širok nabor drugih ukrepov države za stabilizacijo bank, kot so predvideni tudi na ravni EU, njihov namen pa je z zmanjševanjem tveganj omogočiti bankam kreditiranje gospodarstva," navajajo.