Pravni nasvet
Nedelja, 14. 4. 2024, 22.32
8 mesecev, 1 teden
Pravni nasvet
Sosed je začel oddajati zemljišče za zabave. Brez soglasja. #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
Gospod je lani začel oddajati svoje zemljišče za razne zabave, rojstne dneve, fantovščine ipd. Na začetku je bilo to zmerno, kasneje pa vedno slabše. Zemljišče je od vasi oddaljeno kakih 150 metrov ali pa še manj, zato je glasna glasba postala moteča, večkrat pa se zavleče pozno v noč. Zanima me, ali lahko kako ukrepamo oz. to preprečimo? Ali se lahko prostor res kar tako oddaja brez kakršnegakoli soglasja? Rok M.
Pravnik na dlani odgovarja:
Takšna vprašanja ureja stvarnopravni zakonik (SPZ). V poglavju Sosedsko pravo (od 73. člena dalje) določa, da morajo lastniki nepremičnin svoje pravice izvajati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode.
To velja tudi za trenutnega posestnika – kar lahko pomeni tudi najemnike nepremičnine. Vsakdo mora opuščati dejanja, ki otežujejo uporabo drugih sosednjih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna – prepovedana imisija. Takšna imisija je lahko prekomeren zvok ali kaj drugega.
Definicija hrupa je naslednja: Hrup je zvok, ki je glasen, neprijeten ali neželen. V naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
Različne vrste hrupa so lahko ocenjene na osnovi več preprostih meritev.
Zaznavanje hrupa je sicer v veliki meri subjektivno, kar predstavlja težavo pri določanju sprejemljivih mejnih vrednosti v okolju. Mejne vrednosti so različne za različna bivalna področja in za določen čas dneva. Meritve in vrednotenje hrupa je zato odvisno od primera do primera in primerjave zato pogosto sploh niso možne. Meritve in interpretacije rezultatov zato lahko opravljajo le za to usposobljene in pooblaščene osebe in ustanove.
Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup v okolju, določa mejne in kritične vrednosti hrupa in sicer letne povprečne vrednosti za določeno obdobje dneva (dan, večer, noč) in konične vrednosti, predvsem v primeru hrupa krajših dogodkov (na primer prelet letala).
Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup, je naslednja:
- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju,
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
- Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje,
- Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah,
- Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup,
- Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
- Zakon o varstvu javnega reda in miru in
- Stvarnopravni zakonik.
Najpogosteje hrup prestavlja kršenje javnega reda in miru. To ureja zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 8. členu določa kršitve za prevelik hrup za obdobje med 22. uro zvečer do 6. ure zjutraj. Postopek pa se vodi o zakonu o prekrških.
Žal pa ni predpisano nobeno soglasje za oddajanje prostora in vam preostane le klicanje policije.
