Četrtek, 14. 3. 2024, 17.07
8 mesecev, 1 teden
Slovensko podjetje v bližini Zadra zagnalo ogromen projekt
Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v zaledju Zadra poskusno zagnal Center za ravnanje z odpadki Biljane Donje, ki ga je s slovenskimi in hrvaškimi podizvajalci postavilo slovensko podjetje Riko. Celotna vrednost projekta znaša nekaj manj kot 90 milijonov evrov, od česar je na Rikov del odpadlo približno 70 milijonov evrov.
Kot je ob poskusnem zagonu dejal Plenković, si želi Hrvaška v prihodnjih desetletjih doseči 65-odstotno reciklažo odpadkov. S tem je povezano tudi delovanje centra Biljane Donje, ki bo spremenil način upravljanja z odpadki. Hrvaški premier je pohvalil sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško oziroma med podjetjema Eko, ki upravlja center, in Riko.
Direktor centra Dino Perović je za STA pohvalil izvedbo del in konzorcij, ki je opravljal dela. V centru, ki ima več kot 46 hektarjev, bodo letno predelali skoraj 90 tisoč ton različnih odpadkov, in sicer iz Zadarske in Liško-senjske županije. Naložba se financira iz sredstev EU (76 odstotkov iz kohezijskega sklada) ter hrvaškega sklada za zaščito okolja in energetsko učinkovitost (14 odstotkov), preostalih deset odstotkov pa financirajo solastniki upravljavca centra družbe Eko (mesto Zadar, mesto Benkovac in Zadarska županija).
Eden najsodobnejših centrov v regiji
Kot je za STA dejal direktor Rika Janez Škrabec, je center eden najsodobnejših v regiji. "Center je le eden od mnogih projektov na Hrvaškem, vendar je trenutno največji," je povedal. Riko je sicer na Hrvaškem navzoč deset let. Trenutno imajo na Hrvaškem v izvedbi deset projektov, ob centru Biljane Donje med drugim gradijo še šest čistilnih naprav in dve kanalizacijski omrežji. "Ta referenca je zagotovo dobra potrditev kakovosti našega dela, kar nam bo odpiralo priložnosti tudi naprej, tako na Hrvaškem kot tudi v širši regiji," je poudaril.
Predstavnik Rika Andrej Ivanc, ki je v podjetju odgovoren za okoljevarstvene projekte, je za STA dejal, da sta bila največji izziv kompleksnost in velikost projekta, ki obsega 46 hektarjev. "Projekt mora biti skladen z zakonodajo in zahtevami naročnika. Pridobiti smo morali vsa soglasja in dovoljenje za gradnjo ter vse postaviti, in sicer odlagališče za inertne odpadke, odlagališče za nenevarne odpadke, objekte za mehansko-biološko obdelavo, čistilno napravo za izcedne vode, plato za razgradnjo gradbenih odpadkov in vse pomožne objekte. Tu gre med drugim za upravno stavbo, sprejemni objekt s tehtnicami vozil, transportni center, laboratorij, pokrito skladišče in pralnico vozil," je poudaril.
Ob tem je povedal tudi, da je srce projekta tehnologija za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov, ki jo je bilo treba prav tako sprojektirati, postaviti in zagnati. "Namen te tehnologije pa je zmanjšati vplive ravnanja z odpadki na okolje, tako da je mogoče čim več frakcij reciklirati, gorljivi del predelati v nadomestno gorivo, preostanek pa stabilizirati in odložiti s čim manjšim vplivom na okolje," je pojasnil.